Slovaščina
Slovenský jazyk
Število naravnih govorcev
okrog 4.6 milijonov govorcev na Slovaškem plus emigranti in diaspora
Uradni jezik
Slovaška, EU; uporablja se lahko na skoraj vseh ravneh uradne komunikacije na Češkem
Manjšinski jezik
Madžarska, Srbija, Ukrajina, Hrvaška
Jezik diaspore
Združeno kraljestvo, Nemčija, Irska, Avstrija, Ukrajina, ZDA, Kanada, Argentina, Avstralija
Abeceda
46 črk
46 črk
Slovnični skloni
6
6
Jezikovna koda
sk, slo, slk
sk, slo, slk
Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP
fleksijska , pro-drop , OGP
Jezikovna družina
Indoevropska jezikovna družina (zahodna veja slovanskih jezikov, skupaj s češčino, poljščino, lužiško srbščino in dvema izumrlima jezikoma, polabščino in slovinščino)
Indoevropska jezikovna družina (zahodna veja slovanskih jezikov, skupaj s češčino, poljščino, lužiško srbščino in dvema izumrlima jezikoma, polabščino in slovinščino)
Število dialektov
3 glavne skupine, 6 podskupin, več kot 30 narečij
3 glavne skupine, 6 podskupin, več kot 30 narečij
Najdaljša beseda
najneskomercionalizovávateľnejšieho
nezmožno komercializirati v superlativni obliki, moškem spolu, ednini, rodilniku
Nenavadna beseda ali stavek
Strč štvrťprst skrz krk.
Vtakni četrt prsta skozi vrat.
Nenavadni detajli
Besede, sestavljene izključno iz soglasnikov
Slovaščina obsega zlogovna l in r ter njuna dolga ekvivalenta ĺ in ŕ. Takšni zlogi nimajo "normalnih" samoglasnikov in lahko tvorijo zanimive besede. Kljub temu pa lahko naravni govorci te zloge brez težav izgovarjajo.
Beseda štvrť (četrt) je posebej koristna, saj jo lahko uporabimo v številnih sestavljankah. Med najdaljšimi besedami v slovaškem besedišču najdemo denimo besede štvrťstoročie (četrt-stoletja), štvrťstrana (četrt-strani) in štvrťhrsť (četrt-prgišča).
Glagoli v velelniku včasih ohranijo samo korenski morfem, zato obstaja nekaj velelnikov, ki vsebujejo izključno soglasnike:
blč
razgori
plň
polni
prď
prdi
mlč
utihni
vrč
renči
(z)drž
drži
strč
potisni
(s)krč
zmečkaj
prš
dežuj
Za ponazoritev zlogovnega "r" se običajno uporablja tale stavek (tudi v češčini):
Strč prst skrz krk.
Vtakni prst skozi vrat.
Lahko se tudi nekoliko ojača z glagolsko predpono, zamenjavo zadnje besede in sestavljanko s štvrť:
Vstrč prst skrz štvrťhrsť.
Vtakni prst skozi četrt pesti.
Ter še dodatno z realističnim velelnikom (vrč) ter direktnim nagovorom:
Vrč, vstrč prst skrz štvrťhrsť, chrt.
Renči, vtakni prst skozi četrt pesti, hrt.
Lahko se celo igramo s sestavljanjem besed in si izmislimo naslednje besede:
štvrťkrk
četrt vratu
štvrťprst
četrt prsta
štvrťsmršť
četrt tornada
štvrťžblnk
četrt štrbunka
štvrťžblnknutie
četrt štrbunkanja
Težko izgovorljive besede
hmla
megla
zmrzlina
sladoled
prstoklad
razporeditev tipk (na primer na tastaturi)
sprostredkovateľ
posrednik
Zgodovina
-
10. stoletje
Proces delitve zahodnoslovanskih jezikov od protoslovanskih jezikov.
-
Kodeksi, pisma in prevodi biblije v stari cerkveni slovanščini (v glagolici in cirilici) so bili prvi pisni dokumenti na ozemlju današnje Slovaške. Proglas, ki ga je napisal Konstantin Filozof, velja za prvo izvirno delo v stari cerkveni slovanščini.
-
Srednji vek
Iz tega obdobja ne poznamo nobenih dokumentov v slovaškem jeziku. Slovaška geografska imena se pojavljajo v latinskih besedilih.
-
1493
Prvo dokumentirano besedilo v slovaščini.
-
konec 18. stoletja
Izdelava prvih nadnarečnih jezikovnih variant.
-
1763 - 1813
Prvi poskusi izdelave stabilne pisane slovaščine: Romuald Hadvabný (Slovaško-latinski slovar, 1763) in Jozef Ignác Bajza (prvi slovaški roman, številne novele in pesmi, 1782 – 1813).
-
1787
Anton Bernolák je pričel opisovati svojo slovaščino (slovarji, učbeniki), ki se danes smatra za prvi slovaški knjižni jezik.
Anton Bernolák -
1843
Ludevít Štúrov poskus "kontra"-standardizacije. Njegov jezik so kasneje predelali Michal Miloslav Hodža, Martin Hattala in Samo Czambel in ga razvili v sodobno slovaščino.
Ludevít Štúr -
1850
Jezikovna verzija Jana Kollárja (ja, še enega) je odobrena kot uradni jezik, vendar sproži protest slovaške inteligence (zaradi svojega arhaičnega izgleda in podobnosti s češčino).
Jan Kollár -
1920
Češkoslovaščina postane uradni jezik Češkoslovaške. Promovira se pasivna dvojezičnost Čehov in Slovakov.
-
1931
Objavljena so Pravila slovaškega pravopisa s češkoslovaško usmeritvijo.
-
1953
Zadnja pomembna pravopisna reforma, sodobni slovaški pravopis izvira iz tega obdobja.
-
1993
Razpad Češkoslovaške. Češki mediji še naprej ohranijo pomen na Slovaškem.
-
> 2003
Knjige in drugi viri o knjižni slovaščini, na voljo v elektronski obliki.
Pisava in izgovorjava
- a
- á
- ä
- b
- c
- č
- d
- ď
- dz
- dž
- e
- é
- f
- g
- h
- ch
- i
- í
- j
- k
- l
- ĺ
- ľ
- m
- n
- ň
- o
- ó
- ô
- p
- q
- r
- ŕ
- s
- š
- t
- ť
- u
- ú
- v
- w
- x
- y
- ý
- z
- ž
Sodobni slovaški pravopis se lahko pohvali z največjim ševilom črk med vsemi evropskimi jeziki, saj jih ima kar 46. Slovaška abeceda uporablja številna diakritična znamenja in vsebuje več edinstvenih črk. Ľ/ľ in Ĺ/ĺ (L s strešico in I z ostrivcem) sta črki, ki jih najdemo le v slovaškem jeziku, črki Ď/ď in Ť/ť pa se nahajata samo v slovaški in češki abecedi. Če turkmenščina ne bi sprejela črke Ň/ň v pravopisni reformi leta 1995, bi se tudi ta črka nahajala le v slovaški in češki abecedi.
Zanimiv je vizualni prikaz znaka mäkčeň. Običajno ima klinasto obliko in se piše nad črko, kateri pripada (ˇ), vendar se pri črkah ď, ť, ľ in Ľ prikazuje drugače in izgleda skoraj kot apostrof pripet na desno stran črke. Tukaj gre samo za variacijo v zapisu, saj gre vedno za isti haček, kakor se ga tudi vedno zapisuje v rokopisu. Ker pa se te črke pojavlajo samo v slovaščini in češčini, je ta problem zunaj meja obeh držav v glavnem nepoznan in ima za posledico zamenjave in zmešnjavo, saj tujci namesto hačeka pogosto zapisujejo osamljene apostrofe.
Digrafi (ch, dz, dž) se smatrajo kot samostojne črke, vendar gre za "šibke" črke. V vodoravni pisavi zavzemajo dve mesti, medtem ko črka "ch" v križankah običajno zavzema samo eno mesto, "dz" in "dž" pa včasih zavzemata dve, včasih pa le eno mesto. Kot velike začetnice se lahko te črke pojavljajo v dveh oblikah - CH in Ch, DZ in Dz, DŽ in Dž, odvisno od sklona, ki sledi.
Dialekti
Znano je, da sta slovaški in češki jezik zelo sorodna. Razumevanje med obema jezikoma pogosto primerjajo z italijanščino - napolitanščino, portugalščino - galicijščino, norveščino - švedščino in podobnimi jezikovnimi pari. Razlike so sicer nekoliko večje kot med ameriško in angleško angleščino ali med hrvaščino in srbščino, vendar manjše kot med nemščino in nizozemščino ali ruščino in ukrajinščino. Še en jezik, ki je precej soroden s slovaškim je poljščina, vendar so tukaj razlike večje in medsebojno razumevanje omejeno.
Zanimiv fenomen je dialektni kontinuum, ki poteka od čeških do vzhodnoslovaških narečij, s prehodnimi narečji do rusinščine (Lemko) in poljščine (Góral). Na ta način so vzhodnoslovanski in zahodnoslovanski jeziki povezani z verigo razumljivosti in jih lahko opredelimo kot del severnoslovanskega dialektnega kontinuuma. Hipotetični potnik, ki svoje potovanje začenja v najbolj zahodnem češkem mestu (Aš) in se ustavi v vsaki naslednji vasi, bo lahko zaznal razlike med lokalnimi narečji, vendar bodo te zelo majhne. Na ta način lahko potnik pripotuje vse do Vladivostoka, ne da bi na poti odkril očitno jezikovno mejo. Vseeno pa se bosta najbolj zahodni in najbolj vzhodni jezik med seboj močno razlikovala.
Besedotvorje in besedišče
Nove besede se v slovaščini največkrat tvorijo z dodajanjem pripon (derivacijo) in sposojanjem besed od drugih jezikov (danes največkrat angleščine).
- izpeljanke: predpona vy- + glagol hodiť = vyhodiť (vreči proč); samostalnik pohár + pripona -ik = pohárik (kozarček)
- zloženke: les + park = les-o-park (gozdni park); zem + guľa = zem-e-guľa (globus)
- kombinacija izpeljank in zloženk: dlhý + noha = dlhonohý (dolgonog); drevo + rúbať = drevorubač (drvo-rezač, drvar)
Slovaščina uporablja veliko pripon, ki lahko spremenijo pomen besede. Na primer:
- kresliť (risati): po-kresliť (narisati), za-kresliť (vrisati), pre-kresliť (ponovno narisati), od-kresliť (prerisati)
- chodiť (hoditi): chod-iev-a-ť (hoditi enakomerno); behať (teči): beh-áv-a-ť (teči enakomerno); prerokovať (pogovarjati se): prerok-úv-a-ť (pogovarjati se enakomerno)
- múdry (pameten): múdr-ejš-í (pametnejši), pracovitý (marljiv): pracovit-ejš-í (marljivejši); unavený (utrujen): unaven-ejš-í (bolj utrujen)
Povezave
Večjezična spletna stran za učenje slovaščine: http://slovake.eu
Tematske besede
Zabavni in nenavadni pregovori
