Nemščina

Deutsche Sprache

Število naravnih govorcev

95 - 100 milijonov (države v katerih je uradni jezik), 120 milijonov (vse države)

Uradni jezik

Nemčija, Avstrija, Švica, Italija (Južna Tirolska), Lihtenštajn, Luksemburg, Belgija, EU, Nordijski svet

Manjšinski jezik

Francija (1.2 million), Brazilija (0.9 million), Rusija (850,000), Južnoafriška republika (300,000 - 500,000), Kazahstan (360,000), Poljska, Madžarska, Romunija , Italija, Češka, Namibija, Danska, Slovaška, Vatikan (Švicarska garda), Venezuela (Kolonija Tovar)

Jezik diaspore

ZDA, Argentina, Kanada, Meksiko, Avstralija, Čile, Paragvaj, Nova Zelandija, Bolivija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Peru, Španija, Poljska, Izrael, Norveška, Ekvador, Ukrajina, Dominikanska republika, Grčija, Irska, Belize

Abeceda
26 črk

Slovnični skloni
4

Jezikovna koda
de, deu, ger

Lingvistična tipologija
fleksijska , nagnjenost k zlaganju besed , OPG /G2 (V2)

Jezikovna družina
Indoevropski, zahodnogermanski, visoka nemščina

Število dialektov
Več sto, desetine s kodami ISO 639-3, nekatere med njimi bi lahko šteli kot ločene jezike: nizka nemščina, osrednja nemščina, visoka nemščina (z alemanščino), jidiš, luksemburščina, pensilvanska nemščina.

Najdaljša beseda

Telekommunikationskundenschutzverordnung

direktiva za zaščito strank telekomunikacij

Nachrichtenübermittlungsbeschleunigungssystem

sistem za pospeševanje prenosa novic

Nenavadna beseda ali stavek

Angstschweiß

mrzel pot

8 zaporednih soglasnikov

Batterieeier

baterijska jajca

5 zaporednih samoglasnikov

Milieueinflüsse

okoljski vplivi

5 zaporednih samoglasnikov

Uvod

Nemščina je uradni jezik sedmih držav EU in največji jezik unije. Kljub temu pa ni mednarodni jezik kot so angleščina, francoščina, španščina ali portuglaščina. Prvi razlog je ta, da je bila nemška emigracija na druge kontinente, čeprav je bila znatna, predvsem individualna in nedržavna, brez vojaške in kulturne podpore imperija. Zaradi tega se je tekom stoletij na desetine milijonov nemških priseljencev v obe Ameriki, Južno Afriko in Oceanijo asimiliralo in izgubilo svoj jezik. Kot drugo pa sta dve svetovni vojni pomanjšali nemško govoreče teritorije in povzročili nezaupanje ljudi (če povemo milo) ter zaprtje nemških kulturnih institucij, denimo šol, v državah kot so ZDA in Brazilija. Omembe vredna izjema stalnega padanja števila nemško govorečih ljudi v ZDA je skupnost Amišev, ki ima letno (!) rast 5%, kar naj bi v teoriji vodilo do tega, da do konca stoletja postane največja skupina prebivalcev v ZDA.

Zgodovina

Stara visoka nemščina
~ 200 - 900

Visokonemški premik soglasnikov
(bdg→ptk, th→d, v→b, k→ch, p→pf, t→ts/ss)
~ 870

Hildebrandova pesem in besedila Muspilli.

Vir
Srednja visoka nemščina
1138 - 1254

Hohenstaufen: knjižni standard na osnovi alemanščine
Ekspanzija proti vzhodu
~ 1200 - 1400

Država tevtonskega viteškega reda v Baltiku zgodnji jidiš
(Srednja visoka nemščina s hebrejskimi črkami)
Zgodnja nova visoka nemščina
~ 1300 - 1600

Hanseatska liga in nizka nemščina v administraciji
1450

Tiskarski stroj (Gutenberg)
1522 - 1534

Prevod biblije (Luther)

Wikimedia Commons
Nova visoka nemščina
1700 - 1900

Masovna emigracija v Ameriko
1800

Knjižna nemščina (visoka nemščina) postane govorni jezik
1852 - 1860

Slovar knjižne visoke nemščine (Grimm)

Wikimedia Commons
1901

Standardizacija
(Druga ortografska konferenca)
1996

Pravopisna reforma

Visokonemški premik soglasnikov

	Stoletje	s premikom (nemščina)	brez premika (angleščina)
d→t	2-4	gut	good
p→ff	4/5	Schiff	ship
t→ss	4/5	essen	eat
k→ch	4/5	machen	make
t→ts	5/6	Zehe	toe
p→pf	6/7	Apfel	apple
ß→b	7/8	geben	give
b→p	8/9	Rippe	rib
d→t	8/9	Tag	day
dg→ck	8/9	Brücke	bridge
þ→d	9/10	Dorn	thorn

Pisava in izgovorjava

Nemška abeceda obsega 26 črk, vendar uporablja znak za umlaut na a, o in u (ä, ö, ü), ter posebno črko (ß) za nezveneč s, ki stoji za dolgimi samoglasniki.

Nemški zapis besed je etimološki in se ne sklada z današnjo izgovorjavo, čeprav lahko izgovorjavo (običajno) napovemo iz pisne oblike besed. Primeri posebnih pravopisnih konvencij so sch /ʃ/ (Schale 'skleda'), st /ʃt/ (Stoff 'blago'), sp /ʃp/ (Spaß 'zabava') in dvoglasnika ei /a͡ɪ/ (Ei 'jajce') in eu /ɔʏ̯/ (Heu 'seno').

Obstaja znana otroška pesem, ki lepo ponazarja nemški zvočni sistem: https://www.youtube.com/watch?v=B9ylfF-sYf4

Trije Kitajci s kontrabasom so sedeli na cesti in si nekaj pripovedovali. Pa je prišla policija: "Kaj pa je to?" - "Trije Kitajci s kontrabasom."

Pesem se večkrat ponovi in vsakič se vsi samoglasniki nadomestijo z enakim samoglasnikom ali dvoglasnikom, na primer 'a': Dra Chanasan mat dam Kantrabass ..., 'ö': Drö Chönösön möt döm Köntröböss ..., ali celo 'au': Drau Chaunausen maut daum Kauntraubauss ....

Slovnica

Nemščina pozna štiri sklone in tri slovnične spole. Členi, pridevniki in samostalniki se med seboj ujemajo. Sklanjanje pridevnikov se razlikuje glede na to, ali je samostalniška fraza določna oziroma nedoločna. Zanimivo je, da se nemški samostalniki večinoma ne sklanjajo, temveč se označevalec sklona nahaja v členu. Posebnost nemškega jezika je tudi uporaba umlaut pri sklanjanju. Zato veliko nemških samostalnikov označuje množino s spreminjanjem naglašenega samoglasnika: a/o/u → ä/ö/ü.

določna samostalniška fraza:

	moški spol (tisti) sivi volk/volkovi	ženski spol (tista) mala miš/miši	srednji spol (tisti) hiter konj/konji
Imenovalnik	der graue Wolf die grauen Wölfe	die kleine Maus die kleinen Mäuse	das schnelle Pferd die schnellen Pferde
Rodilnik	des grauen Wolf(e)s der grauen Wölfe	der kleinen Maus der kleinen Mäuse	des schnellen Pferd(e)s der schnellen Pferde
Dajalnik	dem grauen Wolf den grauen Wölfen	der kleinen Maus den kleinen Mäusen	dem schnellen Pferd den schnellen Pferden
Tožilnik	den grauen Wolf die grauen Wölfe	die kleine Maus die kleinen Mäuse	das schnelle Pferd die schnellen Pferde

nedoločna samostalniška fraza:

	moški spol (en) siv volk/volkovi	ženski spol (ena) mala miš/miši	srednji spol (en) hiter konj/konji
Imenovalnik	ein grauer Wolf grauen Wölfe	eine kleine Maus kleine Mäuse	ein scnnelles Pferd schnelle Pferde
Rodilnik	eines grauen Wolf(e)s grauer Wölfe	einer kleinen Maus kleiner Mäuse	eines schnellen Pferd(e)s schneller Pferde
Dajalnik	einem grauen Wolf grauen Wölfen	einer kleinen Maus kleinen Mäusen	einem schnellen Pferd schnellen Pferden
Tožilnik	einen grauen Wolf graue Wölfe	eine kleine Maus kleine Mäuse	ein schnelles Pferd schnelle Pferde

Nemške glagole pregibamo glede na osebo in število, ujemajo pa se z osebkom. Poleg končnic, ki se ob spreganju dodajajo glagolom, se pri velikem številu tako imenovanih močnih glagolov ob spremembi slovničnega časa spremenijo samglasniki znotraj glagola, medtem ko v drugi in tretji osebi edninskih oblik ter v preteklem konjunktivu pride do dodajanja umlauta.

schlafen (spati)	Ednina	Množina
1. oseba	Ich schlafe (spim) Ich schlief (sem spal)	Wir schlafen (spimo) Wir schliefen (smo spali)
2. oseba	Du schläfst (spiš) Du schliefst (si spal)	Ihr schlaft (spiš) Ihr schlieft (si spal)
3. oseba	Er/sie/es schläft (on/ona/ono spi) Er/sie/es schlief (on/ona/ono je spal/a/o)	Sie schlafen (oni spijo) Sie schliefen (oni so spali)

Besedotvorje in besedišče

Nemščina je znana po svojem obsežnem besedišču. Delno leži razlog za to v dolgi knjižni tradiciji, ki je skozi stoletja in v različnih dialektih akumulirala sinonime besed, delno pa je to zato, ker nemški jezik dovoljuje sestavljanje besed (Apfelsaft), medtem ko denimo angleščina uporablja verige samostalnikov (apple juice in francoščina predložne fraze pred samostalniki (jus de pomme) ('jabolčni sok'). Zanimivo je tudi, da je nemška Wikipedia druga največja na svetu in precej večja, kot bi glede na število govorcev lahko pričakovali.

Še en razlog za velikost nemškega besedišča je mogočna nemška birokracija, ki zahteva birokratsko besedo za vse od Postwertzeichen (Briefmarke - 'znamka') do Personenkraftwagen/PKW (Auto - 'avto').

Zato lahko običajna zavrnitev zahteve za vozniško dovoljenje zveni zako: Ihr Antrag auf Einleitung eines Verfahrens zur Erteilung der Erlaubnis zum Führen eines Kraftfahrzeugs auf öffentlichen Straßen wurde abgelehnt. (Vaša zahteva za začetek postopkov, ki vodijo k izdaji dovoljenja za vožnjo motornega vozila na javnih cestaj je bila zavrnjena).

Dialekti

Nemška narečna pokrajina je zelo kompleksna, delno zato, ker je nemško jezikovno področje predstavljalo politično sestavljanko suverenih področij, ki jih je voljeni vladar le ohlapno združeval. V narečnem pogledu poteka najpomembnejša meja približno skozi Frankfurt in predstavlja t.i. premik samoglasnikov, z b/d/g na severu in p/t/k na jugu. Vendar se razlike v narečjih ne končajo pri premikih zvokov, temveč se najdejo tudi v besedišču. Žemljice, na primer, se na severu imenujejo Brötchen na jugu pa Wecken ali Semmel, na Bavarskem mutirajo v Weckerl in Semmerl ter postanejo Weggli in Semmeli v Švici. Druge severne variante vključujejo Schrippe (Berlin), Luffe (Braunschweig) in danski ekvivalent Rundstück (da: rundstykke).

Nizki

Nizki saški
1. Schleswigisch
2. Holsteinisch
3. Nordniedersächsisch
4. Groninger Platt
5. Nordniedersächsische Dialekte in den Niederlanden
6. Westfälisch
7. Ostfälisch
Vzhodni nizki saški
1. Mecklenburgisch-Vorpommersch
2. Nordmärkisch
3. Mittelmärkisch

Osrednji

Zahodni osrednjenemški
1. Ripuarisch
2. Moselfränkisch
3. Letzeburgisch
4. Hessisch
5. Pfälzisch
6. Lothringisch (Fränkisch)
Vzhodni osrednjenemški
1. Thüringisch
2. Sächsisch
3. Berliner Dialekt
4. Lausitzisch-Schlesisch

Zgornji

Severni gornjenemški
1. Ostfränkisch
2. Südfränkisch
Zahodni gornjenemški
1. Schwäbisch
2. Niederalemannisch
3. Elsässisch
4. Hochalemannisch
5. Höchstalemannisch
Vzhodni gornjenemški
1. Nordbairisch
2. Mittelbairisch
3. Südbairisch

Povezave

Večjezična spletna stran za učenje nemškega jezika: http://deutsch.info

Lingvopedija

Nemščina

Število naravnih govorcev

Uradni jezik

Manjšinski jezik

Jezik diaspore

Najdaljša beseda

Nenavadna beseda ali stavek

Uvod

Zgodovina

Stara visoka nemščina

~ 200 - 900

~ 870

Srednja visoka nemščina

1138 - 1254

~ 1200 - 1400

Zgodnja nova visoka nemščina

~ 1300 - 1600

1450

1522 - 1534

Nova visoka nemščina

1700 - 1900

1800

1852 - 1860

1901

1996