Španščina
Español
Español
okrog 450 milijonov
Meksiko (110 milijonov), Kolumbija (47 milijonov), Španija (46 milijonov), Argentina (40 milijonov), Peru (28 milijonov), Venezuela (27 milijonov), Čile (17 milijonov), Gvatemala, Ekvador, Kuba, Dominikanska republika, Bolivija, Honduras, Paragvaj, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Portoriko, Panama, Urugvaj, Ekvatorialna Gvineja, Zahodna Sahara, EU
ZDA, Belize, Andora, Gibraltar, Izrael
ZDA, Kanada, Avstralija, Združeno kraljestvo, Francija, Švica, Nemčija, Brazilija, Maroko, Izrael, Italija, Alžirija
Španščina (español), imenovana tudi kastiljščina (castellano), je romanski jezik, ki izhaja iz regije Kastilja v Španiji. Podobno kot drugi romanski jeziki se je razvila iz govorjene latinščine in sicer po prihodu Rimljanov na Iberski polotok (218 pr.n.št.). Kolonizacija Amerike, ki se je začela v 16. stoletju, je bila vzrok za širitev španskega jezika čez velike dele obeh ameriških kontinentov. Po pridobitvi neodvisnosti so nove ameriške države začele s procesom jezikovnega združevanja.
Španščina je materni jezik okrog 450 milijonom ljudem, kar jo po številu maternih govorcev postavlja na drugo mesto za mandarinščino. Šestdeset milijonov ljudi govori špansko kot drugi jezik, dvajset milijonov učencev pa se špansko uči kot tuj jezik. Po uporabi na spletu je španščina na tretjem mestu (182 milijonov uporabnikov). Španščina je eden od šestih uradnih jezikov Združenih narodov in uradni jezik v Evropski uniji, Mercosur, FIFI in številnih drugih mednarodnih organizacijah.
Romanizacija Iberskega polotoka, latinščina prevzame mesto predromanskih jezikov
Obdobje migracij - vpliv Vizigotov
Invazija Mavrov - arabski vpliv
Alfonz X Kastiljski - začetek intenzivne uporabe kastiljščine (ustanovitev Toledske šole prevajalcev)
Jezik lirskih pesnikov
Objava dela Grammatica Antonia de Nebrija - prva knjiga, ki se je ukvarjala s strukturo zahodnih jezikov poleg latinščine
Prva univerza v Španiji (Universidad de Palencia)
značilna po številnih glasovnih in slovničnih spremembah, ki so pretvorile staro španščino v moderni španski jezik
Odkritja, jezik trgovcev in misjonarjev, širitev jezika po vsem španskem imperiju (vpliv ameriških domorodnih jezikov)
Jezikovna evolucija na Iberskem polotoku
Vir: Wikimedia Commons
Kot drugi sorodni romanski jeziki, je tudi španščina med evolucijo iz latinščine doživela številne sistematične spremembe zvokov. V nekaterih situacijah je uvedla diftonge, zanimivo pa je tudi, da so se začetki besed na PL-, CL-, FL- spremenili v palatalni /ʎ/, ki se ga zapisuje kot ll npr.: plorare → llorar.
Španščina uporablja latinsko abecedo z enim dodatnim soglasnikom, ñ,ki predstavlja nazalni palatalni glas. Vseh pet samoglasnikov lahko ima tudi diakritični znak akut.
Obstaja pet dvoglasnikov (to so pari črk, ki skupaj predstavljajo en glas): ch, ll, rr, gu in qu.
Vredno je posebej izpostaviti, da obstaja pomembna in sistemska razlika med indikativom (povednim naklonom) in konjunktivom. Medtem ko se indikativ nanaša na očitno realne dogodke, se konjunktiv uporablja za izražanje dvoma ali negotovosti glede hipotetičnih situacij.
moški spol | ženski spol | |
---|---|---|
črna mačka | okrogla miza | |
Ednina | el gato negro | la mesa redonda |
Množina | los gatos negros | las mesas redondas |
Španščina pozna tri pravilne spregatve (-ar, -er in -it), na primer hablar (govoriti), comer (jesti) and dormir (spati), kakor tudi več deset nepravilnih glagolov in glagolskih skupin. Polnepravilna lastost je sprememba samoglasnika med oblikami besed, ki so naglašene na korenu ali na končnici.
Naglašen koren | Naglašena končnica | |
---|---|---|
querer
želeti / ljubiti |
quiero
želim / ljubim |
queremos
želimo / ljubimo |
dormir
spati |
duermo
spim |
dormimos
spimo |
Ednina | Množina | |||||
---|---|---|---|---|---|---|
1. oseba | 2. oseba | 3. oseba | 1. oseba | 2. oseba | 3. oseba | |
Indikativ | ||||||
Sedanjik | como | comes | come | comemos | coméis | comen |
Imperfekt | comía | comías | comía | comíamos | comíais | comían |
Preterit | comi | comiste | comió | comimos | comisteis | comieron |
Prihodnjik | comeré | comerás | comerá | comeremos | comeréis | comerán |
Konjunktiv | ||||||
Sedanjik | coma | comas | coma | comamos | comáis | coman |
Imperfekt | comiera / comiese | comieras / comieses | comiera / comiese | comiéramos / comiésemos | comierais / comieseis | comieran / comiesen |
Prihodnjik | comiere | comieres | comiere | comiéremos | comieres | comieren |
- | ||||||
Pogojnik | comería | comerías | comería | comeríamos | comeríais | comerían |
Velelnik | come | coma | comamos | comed | coman |
Poleg tega se lahko naslednji sestavljeni časi tvorijo s pomočjo pomožnega glagola haber, s primeri prve osebe ednine:
Indikativ | Konjunktiv | |
---|---|---|
Sestavljeni perfektivni preterit | he comido | haya comido |
Sestavljeni predpreteklik | había comido | hubiera comido/hubiese comido |
Dovršni prihodnjik | habré comido | hubiere comido |
Sestavljeni pogojnik | habría comido | - |
Okrog 60% španskega besedišča sestavljajo besede, ki izhajajo iz latinščine, okrog 10% besed izhaja iz grščine, 10% iz gotščine, 10% iz arabščine in 10% iz drugih jezikov (kot so germanščina, baskovščina, iberščina, katalonščina, jeziki majev, azteščina, kečuanščina, ajmarščina in drugi).
Precejšen vpliv arabskega jezika na španščino izhaja iz prisotnosti muslimanov na Iberskem polotoku med leti 711 in 1492. Te besede lahko pogosto prepoznamo po začetnici 'al-' (arabski določni člen).
Španski osvojevalci med odkrivanjem novih ozemelj niso imeli besed za bogato ameriško naravo, zato so si od indijanskih jezikov izposodili na tisoče imen za živali, rastline in kraje. Nekatere od teh besed uporabljajo samo na španskem govornem področju, medtem ko so druge postale mednarodno znane (na primer čokolada, tekila ali puma).
Dokumentirane besede iz azteščine v španskem jeziku (največ se uporabljajo v Mehiki in Srednji Ameriki) vključujejo obsežen seznam besed, ki predstavljajo živali, rastline, sadje in zelenjavo, hrano, pijače ter gospodinjske pripomočke.
Veliko teh besed se v azteščini končuje s pripono "-tl". Ta končnica, ki jo španski govorci težko izgovarjajo, se je razvila v končnico "-te" (npr. axolotl = ajolote).
Regionalne variante španskega jezika se med seboj razlikujejo predvsem v izgovorjavi in besedišču in manj v slovnici. Največje razlike lahko najdemo med evropsko španščino (imenovano tudi iberska španščina) in latinskoameriško španščino, čeprav so razlike prisotne tudi znotraj Španije in Latinske Amerike.