Portugalščina
Língua portuguesa
Língua portuguesa
približno 220 milijonov
Brazilija (185 milijonov), Portugalska/Azori/Madeira (11 milijonov), Angola (60,000), Mozambik (30,000), Cape Verde (25,000), Vzhodni Timor, Ekvatorialna Gvineja, Guineja-Bissau, São Tomé in Principe, Macao, EU
Paragvaj (750,000), Južna Afrika (617,000), Urugvaj (28,000), Goa (250,000),
Francija (750,000), ZDA (365,000), Kanada, Švica, Belgija, Nemčija (okrog 80,000 vsaka od njih), Lukseburg (50,000), Venezuela
Z majhnega koščka iberijskega polotoka se je portugalščina s pomočjo ladij razširila na vse strani portugalskega pomorskega imperija. Na poti do bogastev daljnega vzhoda je portugalska družba Companhia das Naus ustanovila trgovske postojanke ob obalah Afrike, Indije (Goa), Kitajske (Macao) in vzdolž strateško pomembnih pomorskih poti (Zeleni rt, Vzhodni Timor). Vendar pa je na vsakem potovanju umrlo 90% mornarjev in do nekega velikega prehoda prebivalstva ni prišlo. V svoji bolj bližnji okolici so Portugalci naselili Azore in Madeiro, ki imata danes oba svoje dialekte, otoki pa so jim služili kot pomembna izhodišča za nadaljnjo ekspanzijo. Največji uspeh portugalskega osvajanja pa je bila vsekakor Brazilija. Brazilija je postala velik talilni lonec indijanskih, portugalskih in - zahvaljujoč brezobzirni in obsežni trgovini s sužnji - afriških genov. V tem procesu so portugalski jezik, evropske bolezni in trgovci s sužnji, imenovani bandeirantes, zdesetkali tisoče indijanskih jezikov. Ostal je samo en resen tekmec, Lingua Geral, ki izhaja iz jezika tupi in ki je bil nekaj stoletij močno razširjen po vsej amazonski regiji. Danes je največ govorcev portugalščine na svetu Brazilcev. Kjer so bili nekoč tiskarski stroji prepovedani s kraljevim odlokom, pa so danes {sound1} telenovele obrnile kulturni pretok med Portugalsko in njeno nekdanjo kolonijo.
Obdobje migracij
Vpliv Vizigotov
Invazije Mavrov
Arabski vpliv
Neodvisna Portugalska
Lirski jezik
Konec rekonkviste
Prva portugalska univerza
Madeira
Azori
Kalkuta (Indija)
Ekspedicija Cabral: Brazilija
Goa (Indija)
Macao (Indija)
Unija s Španijo
Obdobje Pombalovih reform
Napoleonova invazija, kraljevi dvor se preseli v Brazilijo
Brazilska neodvisnost
Dekolonizacijske vojne v Afriki in množična izselitev milijonov Portugalcev
Kronološki zemljevid, ki prikazuje lingvistično evolucijo v jugozahodni Evropi.
Vir: Wikimedia Commons
Tako kot ostali romanski jeziki je tudi portugalščina med evolucijo iz skupnih latinskih korenin prešla več stopenj sprememb zvokov. Kljub temu, da je po besedišču najbolj sorodna s španščino, je portugalščina glede samoglasnikov bolj podobna italijanščini, saj je ohranila izvorne latinske samoglasnike, medtem ko sta španščina in francoščina uvedli dvoglasnike.
Portugalščina uporablja latinsko abecedo, dodatno pa vključuje ç in dovoljuje naglase na samoglasnikih. Ti naglasi ne označuejo zgolj mesta naglasa v besedi, temveč imajo tudi fonetično vrednost.
Portugalski pravopis je dokaj enakomeren in v večini primerov lahko (knjižno) izgovorjavo predvidimo iz pisne oblike besede. Jezik ima visoko razmerje med samoglasniki in soglasniki, ta značilnost pa je še dodatno poudarjena v brazilski portugalščini, ki se je zasužnjila v jambski ritem in gre celo tako daleč, da v govorjenem jeziku v skupine soglasnikov vstavlja dodatne samoglasnike, na primer pi-si-co-lo-gi-a namesto psicologia ('psihologija'). Po drugi strani pa so samoglasniki na Portugalskem tako oslabljeni, da portugalski govor za brazilska ušesa zveni kot nerazumljiv blebet poln soglasnikov, na primer Frnandpssoa namesto Fer-nan-do Pe-sso-a (slavni pesnik). Najbrž ni potrebno omeniti, da je ritmična brazilska varianta spodbudila nastanek živahne plesne kulture, medtem ko vas bo melanholični portugalski fado prej pripravil do joka kot do plesa.
moški spol | ženski spol | |
---|---|---|
črni konj | okrogla miza | |
Ednina | o cavalo preto | a mesa redonda |
Množina | os cavalos pretos | as mesas redondas |
Portugalščina pozna tri vrste pravilnih glagolov (-ar, -er, in -ir), na primer falar ('govoriti'), comer ('jesti') in dormir ('spati'), ter več deset nepravilnih glagolov ali glagolskih skupin. Delno nepravilna spregatev je premik samoglasnika med oblikami, ki so naglašene na korenu in tistimi, ki imajo naglašeno končnico ter med temnimi (a/o) in svetlimi (e/i) samoglasniškimi končnicami.
Naglašen koren | Naglašena končnica | |
---|---|---|
dormir
spati
|
durmo
spim
|
dormimos
spimo
|
Končnica s temnim samoglasnikom | Končnica s svetlim samoglasnikom | |
---|---|---|
consentir
strinjati se
|
consinto
strinjam se
|
consente
on/a se strinja
|
comer
jesti
|
Ednina | Množina | ||||
---|---|---|---|---|---|---|
1. oseba | 2. oseba | 3. oseba | 1. oseba | 2. oseba | 3. oseba | |
Indikativ | ||||||
Sedanjik | como | comes | come | comemos | comeis | comem |
Imperfekt | comia | comias | comia | comíamos | comíeis | comiam |
Preterit | comi | comeste | comeu | comemos | comestes | comeram |
Plusperfekt | comera | comeras | comera | comêramos | comêreis | comeram |
Prihodnjik | comerei | comerás | comerá | comeremos | comereis | comerão |
Konjunktiv | ||||||
Sedanjik | coma | comas | coma | comamos | comais | comam |
Imperfekt | comesse | comesses | comesse | comêssemos | comêsseis | comessem |
Prihodnjik | comer | comeres | comer | comermos | comerdes | comerem |
- | ||||||
Pogojnik | comeria | comerias | comeria | comeríamos | comeríeis | comeriam |
Velelnik | come | (coma) | (comamos) | comei | (comam) | |
Osebni nedoločnik | comer | comeres | comer | comermos | comerdes | comerem |
Dodatno lahko naslednje sestavljene čase tvorimo s pomožnim glagolom ter ('imeti'). Primeri za 1. osebo ednine:
Indikativ | Konjunktiv | |
---|---|---|
Sestavljeni perfektivni preterit | tenho comido | tenha comido |
Sestavljeni predpreteklik | tinha comido | tivesse comido |
Dovršni prihodnjik | terei comido | tiver comido |
Sestavljeni pogojnik | teria comido | - |
Portugalščina ni nagnjena k sestavljanju in dovoljuje le predpone (na primer hiper- 'hiper') in pripone (na primer -ização '-izacija'), vendar nobenih sestavljanj korenov. Zato prihajajo najdaljše besede v tem jeziku z znanstvenega področja in imajo grški oziroma latinski izvor (kemija, medicina, sociologija).
Arabske besede, ki izvirajo iz časa petstoletne islamske vladavine in rekonkviste (reconquista - 'ponovna osvojitev') so globoko zakoreninjene v evropsko portugalščino. Te besede lahko pogosto spoznamo na podlagi začetnega 'al-' (arabski člen).
Portugalci so ob soočenju z brazilsko naravo ostali dobesedno brez besed. Na desettisoče imen za živali, rastline in kraje so si sposodili od indijanskih jezikov, začenši s Tupí in jezuitsko verzijo Lingua Geral.
Hrana in religija angolskih sužnjev sta postali bistven del brazilske duše in prispevali kulturne ikone kot so feijoada (fižolov golaž) in exu (spiritističen demon).
Portugalščina ima samo dve pisni varianti, ki se uporabljata za učenje (lusitanska) portugalščina in brazilska portugalščina. Razlike v besedišču in pravopisu so podobne razlikam med angleško in ameriško angleščino, obstaja pa tudi nekaj slovničnih razlik. Na drugi strani je narečna pokrajina govorjene portugalščine zelo raznolika, tako v smislu naglasov kot tudi besedišča. Obstaja deset glavnih narečij na Portugalskem in njenih otokih. Med portugalskimi narečji v Španiji je znana predvsem galicijščina, ki jo včasih zaradi političnih razlogov štejejo med samostojne jezike. V Braziliji imajo narečja sledi indijanskih in afriških besed ter tudi drugih jezikov evropskih imigrantov. Portugalska narečja ostajajo na vseh koncih nekdanjega imperija. Trenutni preporod portugalščine v Angoli in Mozambiku sovpada z močno standardizacijo jezika, ki pa je za narečja pogubna. Na koncu naj omenimo še številne preživele kreolske jezike, ki temeljijo na portugalščini, vendar niso dialekti temveč jeziki, ki so se razvili iz portugalskih trgovskih pidžinov: Kabuverdiano (Zelenortski otoki), Forro (São Tomé & Principe) in Papiamento (Nizozemski karibi, otoki ABC).
Zemljevid dialektov kontinentalne Portugalske ter drugih romanskih jezikov
Vir: Wikimedia Commons