Madžarščina

Magyar nyelv

Število naravnih govorcev

približno 15 milijonov

Uradni jezik

Madžarska: skoraj 10 milijonov govorcev, EU

Manjšinski jezik

Romunija (2 milijona), Slovaška (1 milijon), Ukrajina (250 000), Srbija, Hrvaška, Slovenija (skupaj okrog 700 000) in Avstrija (50 000), regionalni jezik na Slovaškem, v Sloveniji in Srbiji.

Jezik diaspore

ZDA, Kanada, Izrael, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Brazilija, Rusija, Avstralija, Argentina, Čile

Abeceda
44 (latinska abeceda + á é í ó ö ő ú ü ű)

Slovnični skloni
18

Jezikovna koda
hu, hun

Lingvistična tipologija
aglutinativna , nagnjenost k zlaganju besed , samoglasniška harmonija , pro-drop , prosti besedni red, OGP /OPG

Jezikovna družina
ugrski jezik, največji predstavnik ugrofinskih jezikov (znotraj uralske jezikovne družine)

Število dialektov
10

Najdaljša beseda

folyamatellenőrzésiügyosztályvezetőhelyettesképesítésvizsgálat

poizvedovanje glede kvalifikacije namestnika vodje oddelka za nadzor postopkov

megszentségteleníthetetlenség

biti nesposoben za profanizacijo

Nenavadna beseda ali stavek

Madžarščina veliko uporablja glas e in obstaja jezikovna igra Esperente, pri kateri se uporabljajo samo besede, ki vsebujejo zgolj samoglasnik e.

Egy remek rendszer, mellyel embereket, meg rengeteg elemet megkereshetsz.

Odličen sistem, ki ti pomaga najti ljudi in dosti drugih stvari.

Lelkesen egekbe menetel hegyekben.

Na goro pleza z entuziazmom.

Stavek, ki vsebuje samo ö /ø/:

Öt török öt görögöt dögönyöz örökös örömök között.

Pet Turkov tepe pet Grkov z večnim užitkom.

Zanimiva dejstva

Vrstni red imena, naslova in datuma je drugačen kot v ostalih evropskih jezikih:

Priimek + ime:
Kovács Mária, Kiss Péter
Mesto, ulica, številka:
Budapest, Gizella utca 3
Leto, mesec, dan:
2013.08.10.

Zgodovina

Zgodovina madžarskega jezika sega nekaj tisoč let nazaj, vse do Azije. Po mnenju večine strokovnjakov sodi madžarščina v ugrofinsko jezikovno družino. Od večine drugih ugrofinskih jezikov se je ločila pred približno 3000 leti v bližini Uralskega gorovja. Nanjo so močno vplivali turški jeziki. Iz časa prazgodovine madžarskega jezika ne obstajajo nobeni pisni dokumenti.

Aglutinacijska struktura in del osnovnega besedišča (besede kéz ‘roka’, vér ‘kri’, ló ‘konj’, hal ‘riba’, víz ‘voda’, itd.) kažejo na podobnost s finščino. Glej tudi sorodne besede v ugrofinskih jezikih. Velik del njenega pradavninskega besedišča pa lahko zasledujemo vse do turških jezikov, na primer gyümölcs ‘sadje’, alma ‘jabolko’, búza ‘pšenica’, sajt ‘sir’, sör ‘pivo’, bor ‘vino’, disznó ‘svinja’.

Pisava in izgovorjava

Stara madžarska pisava, tako imenovana rovás abeceda (runska pisava - z desne proti levi) je bila spremenjena v latinsko pisavo v času prvega madžarskega kralja Štefana I (vladal od 997 - 1038).

Vir: Wikimedia Commons

Madžarščina ima 14 samoglasnikov in 25 soglasnikov, ki se zapisujejo z osnovno latinsko abecedo in devetimi črkami z diakritičnimi znamenji (á, é, í, ó, ö, ő, ú, ü, ű).

Vsak samoglasnik ima kratko in dolgo različico, ki je zaznamovana z 'naglasom' nad črko. Pozor kor = 'starost' - kór = 'bolezen'!

Črka	Primer
a	nagy (veliko)
á	lány (dekle)
e	nem (ne)
é	szép (lepo)
i	kicsi (majhno)
í	ír (pisati)
o	mozi (film)
ó	jó (dobro)
ö	jön (priti)
ő	főnök (šef)
u	kutya (pes)
ú	úgy (tako)
ü	ügy (afera)
ű	sűrű (gosto)

Vsak soglasnik lahko ima dolgo verzijo, čeprav je nekateri ne morejo imeti na začetku besede (na primer: ebben ‘v tem’, szebb ‘lepše’). Pozor megy = ‘gre’ – meggy ‘višnja’!

Črka	Primer
p	szép (lepo)
b	barát (prijatelj)
t	téma (tema)
d	dél (poldne)
ty	tyúk (kokoš)
gy	gyerek (otrok)
k	kicsi (majhno)
g	hideg (hladno)
f	fa (drevo)
v	van (je)
sz	szép (lepo)
z	az ((določni člen))
s	és (in)
zs	zsák (torba)
h	hír (novice)
c	cél (cilj)
cs	csak (samo)
dz	edz (otrdeti)
dzs	dzsessz (jazz)
m	ma (danes)
n	nem (ne)
ny	anya (mati)
l	lány (dekle)
r	ír (pisati)
j, ly	jön, lyuk (priti, luknja)

Madžarska izgovorjava je precej pravilna oziroma enakomerna.

Slovnica

Madžarščina ima posebno strukturo, v kateri je večina slovničnih in skladenjskih funkcij izražena z besednimi elementi, ki se lepijo na koren osnovne besede (aglutinacijski jezik).

Aglutinacijski karakter madžarščine pomeni, da so različne oblike besed sestavljene iz več besednih elementov (morfemov), ki imajo svojo lastno funkcijo. Prevzemajo vlogo, ki jo imajo v indoevropskih jezikih posamezne besede, denimo predlogi ali svojilni pridevniki.

Neka samostalniška oblika lahko nastane na naslednji način: množinska pripona ali svojilna pripona (ustrezajo besedam moj, tvoj, njegov itd.), pripona, ki označuje lastnika in končnice sklona se dodajo k osnovni besedi (glej barátoméban).

Sledi 18 končnic za sklone (glede točnega števila obstajajo različna mnenja):

	Končnica	Primer
Imenovalnik	/-	barát (prijatelj)
Tožilnik	-t/at/ot/et/öt	barátot (prijatelj + tožilnik)
Dajalnik	-nak/nek	barátnak (prijatelju)
Orodnik	-val/vel	baráttal (s prijateljem)
Kavzalno završni sklon	-ért	barátért (za prijatelja)
Transformativni sklon	-vá/vé	baráttá ((postati) prijatelj)
Inesiv	-ban/ben	barátban (v prijatelju)
Superesiv	-n/on/en/ön	baráton (na prijatelju)
Adesiv	-nál/nél	barátnál (pri prijatelju)
Sublativ	-ra/re	barátra (na prijatelja)
Delativ	-ról/ről	barátról (o prijatelju)
Ilativ	-ba/be	barátba (v prijatelja)
Elativ	-ból/ből	barátból (iz prijatelja)
Alativ	-hoz/hez/höz	baráthoz (k prijatelju)
Ablativ	-tól/től	baráttól (od prijatelja)
Terminativ	-ig	barátig ((gor) k prijatelju)
Modalni esiv	-ként	barátként (podobno prijatelju)
Formalni esiv	-ul/ül	barátul (kot prijatelj)

Madžarski samostalniki lahko imajo do 1000 različnih oblik! V madžarščini obstajajo tudi postpozicije (predlogi, ki stojijo za samostalnikom) kot so előtt 'pred', mögött ‘za’: a ház mögött ‘za hišo’.

Lokativni skloni (in postpozicije) konsekventno izražajo izvor, kraj in smer, enako kot v finščini:

Od kod	Kje	Kam
házból (priti) iz hiše	házban (biti) v hiši	házba (iti) v hišo
ház mögül (priti) izza hiše	ház mögött (biti) za hišo	ház mögé (iti) za hišo

Besedotvorje in besedišče

Tvorjenje besed v madžarščini je produktivno. Pripona -ság/ség se lahko vedno uporabi za izražanje abstraktnih idej, kot denimo v jóság (dobrota) in szépség (lepota). Novi glagoli se lahko brez težav tvorijo iz samostalnikov z dodajanjem pripon -z ali -l:

számítógép (računalnik) → számítógépez(ik) (delati / igrati se z računalnikom)
Internet → internetez (uporabljati internet)
blog → blogol (pisati blog)

Sestavljanje je v madžarskem jeziku zelo pogosto (zato obstaja dosti zelo dolgih besed), denimo:

állatkert
žival + vrt 'živalski vrt'
kávéfőző
kava + kuhalnik 'kavni avtomat'

Beseda tan ('študij, teza') je osnova za številne druge besede:

tanár
učitelj
tanít
učiti
tanul
učiti se
tanuló
učenec
tanulékony
primeren
tanulatlan
neizobražen
megtanulható
učljiv
tanulmány
študirati
nyelvtan
študij jezikov (slovnica)
hangtan
študij zvokov (fonetika)
számtan
študij števil (računstvo)
állattan
študij živali (zoologija)
növénytan
študij rastlin (botanika)
géptan
študij strojev (mehanika)
hittan
študij verovanja (teologija)
tankönyv
knjiga študij (učbenik)

Derivacije glagola ad ('dati') s predlogami glagolov kažejo na obseg spremembe pomena:

átad
predati
bead
odnehati
belead (mindent)
dati (vse) v (nekaj)
elad
prodati
előad
izročiti, izvajati
felad
odnehati
hátraad
dati nazaj
hozzáad
dodati
idead
dati
kiad
izdati
lead
podati, dostaviti
odaad
dati
összead
strniti
ráad
obleči
továbbad
prehiteti
túlad vmin
rešiti se nečesa

Slovnični spol v madžarščini ne obstaja, prav tako ne obstajajo niti ločeni zaimki za ona in on temveč samo ő (ki pa se uporablja samo poudarjeno). Zato je mogoče prebrati že številne strani v knjigi, brez da bi poznali spol ljudi, o katerih govori.

V družinskih odnosih ima starost velik pomen in obstajajo besede za mlajšo sestro húg in starejšo sestro nővér, vendar nobene besede za zgolj 'sestro'. Enako velja za brate, saj mora govorec tudi tukaj podati relativno starost z öcs ali bátya.

Deli telesa, ki se pojavljajo v parih, se izražajo z ednino:

Szép szeme van
lepo oko+njeno/njegovo je
Ona / on ima lepe oči.

Ne obstaja razlika med drevesom in lesom, oboje je fa, med kožo in usnjem, oboje je bőr.

Lingvopedija