Preskoči do vsebine

Češčina

Český jazyk

Število naravnih govorcev

okrog 10 milijonov

Uradni jezik

Češka, EU, za uradno komunikacijo se lahko uporablja tudi na Slovaškem

Manjšinski jezik

Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Slovaška

Jezik diaspore

Bolgarija, Hrvaška, Poljska, Romunija, Srbija, Združeno kraljestvo, Ukrajina, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, ZDA

Abeceda
prilagojena latinica / 42
Slovnični skloni
7
Jezikovna koda
cs, cze, ces
Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP
Jezikovna družina
Indoevropska družina (zahodna veja slovanskih jezikov, skupaj s slovaščino, poljščino, lužiško srbščino in dvema izumrlima jezikoma, polabščino in pomorjanščino)
Število dialektov
pet glavnih skupin, močna prisotnost pogovorne češčine v primerjavi z literarnim jezikom (diglosija)

Najdaljša beseda

nejnezkomercionalizovávatelnejšího
"ne more biti komercializiran" v presežniški obliki, moškemu spolu, ednini, rodilniku
nejneznepravděpodobnostňovávatelnějšího
"(od) najbolj trajno ne-nevrejetnostnem" v presežniški obliki, moškemu spolu, ednini, rodilniku ali tožilniku

Nenavadna beseda ali stavek

Strč prst skrz krk.
Potisni (svoj) prst skozi vrat.
(si deli s slovaščino)

Uvod

Uradno ime države je Česká republika.

Državo lahko razdelimo na več zgodovinskih regij – jedro se imenuje Čechy (ime, ki se je uporabljalo za vso državo), Morava in (češki del) Slezsko (ki je geografsko in upravno del Moravske). Na kratko, Čechy je sestavljena iz Čechy in Moravske, Moravska pa je sestavljena iz Moravske in Slezsko (Šlezije). Zadevo pa še dodatno zakomplicira dejstvo, da pridevnik český pomeni tako bohemsko kot tudi češko.

Vir: Wikimedia Commons

Po razpadu Češkoslovaške leta 1993 je država ostala brez sprejemljivega kratkega imena. Najbolj očiten kandidat Češko (levi del Češkoslovaške) se je zdel preveč nenavaden. Danes, dvajset let kasneje, se to ime sicer pogosto uporablja, vendar še vedno ni splošno sprejeto.

Uradno kratko ime ne obstaja.

Zgodovina

  • 10. stoletje

    Prve pisni dokumenti (zapisi znotraj latinskih spisov)

  • 12. - 15. stoletje

    "Stara češčina" – prvi pravi pisni dokumenti, na primer Dalimilova kronika, Alexandreis (epska pesem), legende in podobno

  • 14. stoletje

    Stabilizacija pravopisa (dvoglasi)

  • 1410

    Jan Husova Orthographia Bohemica, sistematično uvajanje diakritičnih znakov

  • 1533

    Náměšťská mluvnice – prvi natis slovnice češkega jezika

  • 1564 – 1593

    Bible kralická - prvi in zelo vpliven prevod Biblije

  • 16. - 17. stoletje

    Kulminacija knjižne češčine, razvoj znanstvene literature in kronik, bratrský pravopis (Bratovščinski pravopis)

  • 1603

    Grammaticae Bohemicae, ad leges naturalis methodi conformatae, et notis numerisque illustratae ac distinctae, libri duo – prva sistematična slovnica češkega jezika izpod peresa Vavrinca Benedikta

  • 1628

    Nemški jezik postane na češkem ozemlju uraden in enakovreden češkemu

  • 1620 - 1700

    Pisna književnost samo v izgnanstvu

  • 1809

    Ausführliches Lehrgebäude der böhmischen Sprache – prva sodobna slovnica, ki jo je napisal Josef Dobrovský in s katero je sprožil velik spor glede češkega pravopisa

  • 1835 - 1839

    Jungmannov Češko-nemški slovar

    Josef Jungmann

  • 1843

    Pavel Josef Šafařík predlaga reformo pravopisa, od leta 1849 je v uporabi sodoben pravopis

  • 1880

    Češki jezik postane na Češkem uraden in enakovreden nemškemu

  • konec 19. stoletja

    Gebauerjeva standardizacija slovnice

  • 1920 – 1938

    Češkoslovaščina postane uraden jezik Češkoslovaške

  • 1993 -

    Razpad Češkoslovaške, konec pasivne "medijske" dvojezičnosti Čehov in Slovakov

Pisava in izgovorjava

  • a
  • á
  • b
  • c
  • č
  • d
  • ď
  • e
  • é
  • ě
  • f
  • g
  • h
  • ch
  • i
  • í
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • ň
  • o
  • ó
  • p
  • q
  • r
  • ř
  • s
  • š
  • t
  • ť
  • u
  • ú
  • ů
  • v
  • w
  • x
  • y
  • ý
  • z
  • ž

Obstaja zanimiv vizualen prikaz háček – običajno se zapisuje kot strešica nad črko (ˇ), vendar se ob ď, ť zaznamuje drugače – izgleda skoraj kot apostrof pripet na desno stran črke. Gre zgolj za vizualno spremembo, ki pa vedno zaznamuje strešico (háček). Pri rokopisu se ga vedno zapisuje kot običajno strešico. Ker se te črke pojavljajo le v češčini in slovaščini, je to vprašanje v tujini precej neznano in povzroča med tujci zbeganost in zmešnjavo (pogosto v obliki osamljenih apostrofov).

Češki jezik pozna nekaj značilnih črk, denimo Ř/ř, ki je posebni alveolarni nezvočnik [r̝]. Ta fonem obstaja samo v češkem jeziku.

Dialekti

Obstaja narečni kontinuum od češčine do slovaščine in preko prehodnih narečij do poljščine (po naszymu) in laški dialekt. Tako so narečja zahodnih in vzhodnih slovanskih jezikov povezana z verigo razumljivosti in jih lahko opredelimo kot del severnoslovanskega narečnega kontinuuma.

Običajno so češka in slovaška narečja med seboj razumljiva, čeprav je razumevanje med češčino in najbolj vzhodnimi slovaškimi narečji močno omejeno.

Posebnost češkega jezika je njegova razslojenost – obstajata dve razširjeni varianti jezika, knjižna češčina (spisovná čeština, SČ) in obča češčina (obecná čeština, OČ). SČ se je razvila v 19. stoletju, ko je šel jezik skozi fazo ponovne oživitve in naraščajočega vpliva. Na novo knjižno obliko je vplival star jezik, iz časov velikega prestiža in živahne književnosti. Medtem pa se je govorjena češčina razvijala naprej in pojavila se je nova mednarečna oblika - OČ.

SČ in OČ sta med seboj razumljivi (germanizmi iz OČ so bili uspešno odstranjeni), glavne razlike zato niso v samem besedišču, temveč so morfološke, skladenjske in stilske narave.

SČ se največkrat pojavlja v pisni obliki, OČ pa predvsem v govorjeni in povsem sprejemljivo je (celo "normalno"), da se OČ uporablja v skoraj vseh jezikovnih situacijah, tudi s strani izobražencev. Uporaba SČ v (spontani) govorjeni obliki delujeno okorno in smešno.

  1. česká skupina
    • 1a. severovýchodočeská
    • 1b. středočeská
    • 1c. jihozápadočeská
    • 1d. českomoravská
  1. středomoravská skupina
  2. východomoravská skupina
  1. slezská skupina
    • 4a. slezskomoravská podskupina
    • 4b. slezskopolská podskupina
  2. nářečně různorodé oblasti

Primeri

mlin voziček velika drevesa biti
SČ mlýn vozík velké stromy být
OČ mlejn vozejk velký stromy bejt

Slovnica

Češki sistem sklanjatve obsega 7 sklonov (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, zvalnik, mestnik in orodnik). Oblika samostalnikov, zaimkov, pridevnikov, členov in števil je odvisna od sklona, v katerem so.

Ednina Množina
Imenovalnik Šéf sem zanedlouho přijede.
Šef bo prišel kmalu. 		Velcí šéfové z hlavních televizních stanic měli právo oficiálně vyžadovat spolupráci, kdy chtěli.
Veliki šefi z glavnih televizijskih postaj so imeli pravico prositi za uradno sodelovanje, kadarkoli so želeli.
Rodilnik Zvedl telefon a vytočil číslo svého šéfa.
Javil se je na telefon in zavrtel šefovo številko. 		Mzdy městských šéfů se mohou i výrazně lišit.
Plače mestnih šefov se lahko bistveno razlikujejo.
Dajalnik Sekretářka Ludmila přinesla šéfovi šálek čaje s citronem.
Tajnica Ludmila je svojemu šefu prinesla skodelico čaja z limono. 		Šéfům se obchod nezdál dost zajímavý.
Šefom se posel ni zdel dovolj zanimiv.
Tožilnik Nejlépe je dotázat se hned na šéfa.
Najboljše je vprašati naravnost šefa. 		Expanze firem nutí šéfy cestovat.
Rast posla zahteva, da šefi potujejo.
Zvalnik Jasně, šéfe, hned tam zajdu a předvedu ho.
Seveda šef, šel ga bom iskat. 		Pokud nevykonávají řádně svou práci, vy, šéfové, byste se jich měli zbavit.
Če svojega dela ne opravlja dobro, bi se ga vi šefi morali znebiti.
Mestnik Záleží to na šéfovi.
Odvisno je od šefa. 		Češi oceňují na šéfech především slušné a upřímné jednání.
Čehi cenijo, če se šefi vedejo vljudno in pošteno.
Orodnik Se svým šéfem nebudu komunikovat přes média.
Ne bom komuniciral s šefom preko medijev. 		Pesimismus mezi šéfy firem šíří i nepříznivý stav budoucích zakázek.
Pesimizem med korporativnimi šefi je negativen za bodoča naročila.

Češčina pozna tri ali štiri slovnične spole:

  • moški spol
    • moški živi spol: moške osebe ali (višje) živali
    • moški neživi spol: (nižje) živali, stvari
  • ženski: ženske osebe in karkoli drugega
  • srednji spol: karkoli

Slovničnega spola običajno ne moremo predvideti iz semantičnih lastnosti besede, gotovo je samo, da so moške osebe moškega živega spola (čeprav so tudi tukaj izjeme kníže (vojvoda) denimo je v množini srednjega spola) in da so ženske osebe ženskega spola (tudi tukaj pa so izjeme, na primer děvče (deklica) je srednjega spola).

Meja med moškim živim in moškim neživim spolom je delno nejasna – nekatere (moške) živali so moškega živega spola v ednini in neživega v množini.

Ljudje so vedno živega spola; slaneček (slanik) je lahko tako živega kot neživega spola v množini (slanečci, slanečky); bacil (klica) je lahko živega ali neživega spola tako v ednini kot množini in stroj (stroj) je brez izjeme neživega spola. Tak spol lahko ima tudi razločevalni pomen: android (android) je običajno živega spola, ko gre za humanoidnega robota in neživega spola, ko gre za operacijski sistem.

Zanimive besede

Besedo robot je sestavil Josef Čapek, uporabil pa jo je njegov brat, pisatelj Karel Čapek v drami R.U.R. (Rossumov univerzalni robot), ki je bila izdana leta 1920 na Češkem. Beseda temelji na (slovanski in stari češki) besedi robota (delo), čeprav je Josefa morda inspirirala uporaba besede v slovaščini, kjer je robiť (delati) pogost glagol.

nenávidět (sovražiti) nima negativne oblike. Očitno so Čehi (tako kot Slovenci) nezmožni nesovraženja...

Besede, ki jih je najtežje izgovoriti

  • sprcha
    naliv
  • sklo
    steklo
  • pštros
    noj

Tematske besede

mňau

haf

kykyryký

bum, buch

hm, mhm

Zabavni in nenavadni pregovori

Bez práce nejsou koláče. Brez dela ni jela. Brez dela ni jela.

Lepší vrabec v hrsti nežli holub na střeše. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.

Když se dva perou, třetí se směje. Kjer se prepirata dva, se tretji smeje. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Težko izgovorljive besede

Tři sta třicet tři stříbrných křepelek přeletělo přes stři sta třicet tři stříbrných střech. Tristo trideset srebrnih prepelic je letelo preko tristo triintrideset streh.

Pokopete-li mi to pole, nebo nepokopete-li mi to pole. Ali boš kopal ali ne boš kopal?

Kmotře Petře, nepřepepřete mi toho vepře, jak mi, kmotře Petře, toho vepře přepepříte, tak si toho přepepřeného vepře sám sníte. Stric Peter, ne začini svinjine preveč, če boš ti, stric Peter, preveč začinil svinjino, boš preveč začinjeno svinjino jedel sam.

Nazaj na vrh