Zgodovina

Uradna jezika na Malti sta malteščina in angleščina, pri čemer ima malteščina status narodnega jezika. Čeprav večina Maltežanov govori angleško, v vsakdanjem jeziku uporabljajo predvsem malteščino. Zgodovina mateščine odraža zgodovino otoka. Jezik se je najbrž začel kot punsko narečje, vendar je nanj močno vplivala tudi arabščina, ko so Arabci leta 870 osvojili Malto, kasneje pa je jezik prevzel elemente številnih drugih jezikov. Čeprav je ohranjal svojo semitsko strukturo, je začel uvažati izraze iz francoščine, italijanščine, španščine in angleščine, saj je za opisovanje novih družbenih in poslovnih okoliščin potreboval nove besede. Stoletja je bila malteščina le pogovorni jezik in šele v zgodnjem 20. stoletju je postala knjižni jezik. Takrat je tudi prevzela latinsko abecedo namesto arabske. Danes je malteščina popolnoma razvit jezik z lastno literaturo.

Dialekti

Ideja o narečjih na Malti (in bližnjem otoku Gozo) je zelo omejena. Kljub temu pa lahko med potjo od kraja do kraja slišimo določene razlike, na primer immorru ('gremo') v enem kraju in immurru v drugem. Pri tem se je O spremenil v U. Obstaja tudi spreminjanje Q v K tako da se v enem kraju Qormi (ime mesta) sliši s Q, medtem ko se v drugem kraju sliši s K.

Slovnica

Člen je v malteščini l-, lahko pa se spremeni v il-. Na primer l-isbaħ ('najlepše'), il-bir ('najboljše'). Pred določenimi soglasniki se l asimilira, zato se namesto il-dar reče id-dar. il-nar ('ogenj') postane in-nar.

Ena izmed značilnosti malteščine, ki izhaja iz arabskega jezika, je trisoglasniški sistem glagolov, na primer kiser ('zlomil je'). Trije soglasniki tega glagola so k, s in r. Ne glede na to, kako se oblika glagola spreminja, ostanejo ti trije soglasniki ohranjeni v istem zaporedju, na primer ksirna ('zlomili smo'). Obstajajo različne oblike glagolov: močni, šibki, pomanjkljivi, prazni, dvojni.

Malteški glagoli so prevzeli tudi romanske glagole, ki so jim dodajali malteške pripone in predpone, na primer: iddeċidejna ('odločili smo') ← (i)ddeċieda ("odločiti"), romanski glagol + -ejna, malteški označevalec za prvo osebo množine.

Obstaja več vrst množin: ġlekk (obleka) – ġlekkijiet (obleke); vendar kelb (pes) - klieb (psi). Besede romanskega izvora se običajno spremenijo v množinsko obliko na dva načina - z dodajanjem -i ali -jiet. Na primer, lingwa (jezik) - lingwi (jeziki), iz sicilijskega jezika lingua, lingui; pjanu (klavir) - pjanijiet. Besede angleškega izvora se v množino spremenijo z dodajanjem -s ali -jiet, na primer friġġ, friġis iz besede fridge ('hladilnik'). Nekatere besede se v množino lahko spremenijo z dodajanjem katerekoli pripone. Nekaj besed lahko celo prevzame obe priponi, denimo brikksa iz angleškega brick ('opeka'), ki lahko prevzame bodisi kolektivno obliko brikks ali množinsko obliko brikksiet.