Preskoči do vsebine

Estonščina

Eesti keel

Število naravnih govorcev

Približno 1,29 milijonov

Uradni jezik

Estonija, EU

Jezik diaspore

Švedska, Finska, Latvija, Nemčija, Kanada, ZDA, Rusija, Avstralija, Argentina, Brazilija, Združeno kraljestvo, Danska

Abeceda
latinska, 32 črk
Slovnični skloni
14
Jezikovna koda
et, est
Lingvistična tipologija
aglutinativna , nagnjenost k zlaganju besed , OGP
Jezikovna družina
uralska družina, ugrofinska veja, baltsko- finska podskupina
Število dialektov
2

Najdaljša beseda

neskončna energija v nedeljo zvečer po praznovanju rojstnega dne, ki je trajalo ves vikend
jutranja idila po Novem letu

Nenavadna beseda ali stavek

Besede z malo soglasniki:
rob ledu
nevihtna noč
gonjač
Najdaljše sestavljene besede:
na delovni večer je tujec sedel na robu ledu
vrt na rečnem obrežju

Zgodovina

Estonski jezik se je začel oblikovati v XII-XIII stoletju, kot rezultat mešanja dveh ali treh jezikov, ki so se ločili od baltsko-finskih narečij v začetku našega štetja. Na razvoj estonščine so vplivali tudi nemški, slovanski ter baltski jeziki.

Dialekti

Dve narečni skupini, ki se med seboj bistveno razlikujeta:

  • Severno narečje:
    • Srednje estonska narečja: osrednje, zahodno, otoško, vzhodno
    • Severnovzhodna narečja: obalno, alutaguško
  • Južna narečja: mulgi, tartu, võro

Pisava in izgovorjava

  • a
  • b
  • c
  • d
  • e
  • f
  • g
  • h
  • i
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • o
  • p
  • q
  • r
  • s
  • š
  • z
  • ž
  • t
  • u
  • v
  • w
  • õ
  • ä
  • ö
  • ü
  • x
  • y

Estonske besede so običajno poudarjene na prvem zlogu (vendar obstaja nekaj izjem, tako da so aitäh (hvala), aitäh (punca) in nekaj medmetov (ahah, ohoh) poudarjeni na drugem zlogu). Starejše sposojenke so poudarjene na prvem zlogu, miljonär, apelsin, pensionär, medtem ko so novejše sposojenke poudarjene tako, kot v jezikih iz katerih izhajajo, denimo büroo, psühholoogia, kompuuter.

Samostalniki se izgovarjajo razločno in brez krajšanja. Soglasniki in samoglasniki imajo tri dolžine: koli (kratek "o" - vseliti se), kooli (srednje dolg "o" - šolski), kooli (dolg "o" - v šolo)

Samoglasniki se delijo glede na to, ali so močni oziroma šibki in ne glede na to, ali so zveneči oziroma nezveneči. Soglasnik g, b, d, d’ je denimo nezveneč in šibek, izgovorjen tako, da se zvočno približuje k, p, t, t’. Estonski k, p, t, t’ se izgovarja z daljšo zaporo. Soglasniki na koncu besed ne postanejo nezveneči. Močni in šibki nezvočniki se na začetku besed izgovarjajo različno, tako da se denimo besedi baas (temelj) in paas (apnenec) izgovarjata enako. Zvok f se pojavlja samo v sposojenkah: film, faktor.

V večini primerov je izgovorjava razvidna iz zapisa.

Slovnica

Estonščina je aglutinacijsko-pregiben jezik. Slovnične oblike se tvorijo s slovničnimi indikatorji in korenom besed se dodajajo končnice (na primer množina adesiva (eden izmed lokativnih sklonov, ki jih pozna estonščina): lauda+de+l (koren + indikator za množino + končnica za sklon) = na mizah. Lahko pride tudi do fonetičnih sprememb besed (lugema "brati" – loen “jaz berem”. Besede so lahko sestavljene iz velikega števila morfemov.

Estonščina ne pozna določnih členov in gramatičnih spolov. Za besede, ki se nanašajo na ženske, obstaja poseben indikator, na primer tanárnő (učiteljica), titkárnő (tajnica).

Estonščina ima 14 sklonov. Končnice posameznih sklonov temeljijo na tako imenovanih močnih in šibkih stopnjah in zaradi tega se lahko besede bistveno spreminjajo: tuba (soba - imenovalnik) - toa (sobe - rodilnik).

Osebni zaimki imajo dve obliki, in sicer kratko (nepoudarjeno) in dolgo (poudarjeno).

Glagoli v estonščini ne izražajo glagolskega vida. Obstajata dva slovnična časa, sedanjik in preteklik (imperfekt, perfekt in plusperfekt). Prihodnjik se izraža bodisi s sedanjikom bodisi z analitičnimi oblikami skupaj z glagolom hakkama “začeti” (ali saama “biti zmožen”):

  • ma kirjutan
    pišem / bom napisal / bom pisal
  • ma hakkan kirjutama
    Začel bom pisati (zdaj)
  • ma saan kirjutada
    Lahko pišem

Estonščina ima štiri glagolske naklone:

  • povedni naklon: Ta laulab hästi. ("Dobro poje.")
  • pogojni naklon: Ta laulaks hästi. ("Dobro bi pel.")
  • pripovedni naklon: Ta laulvat hästi. ("(Pravijo, da) dobro poje.")
  • velelni naklon: Ta laulgu hästi! ("Naj dobro poje!")

Iz glagolov je mogoče tvoriti štiri deležnike (trpnik in tvornik v sedanjiku in pretekliku) ter glagolnik: looma (ustvariti), loov (ustvarjati - tvorni sedanji deležnik), loodav (biti ustvarjen - tvorni pretekli deležnik), loonud (ustvarjati - tvorni pretekli deležnik) loodud (biti ustvarjen - trpni pretekli deležnik).

Besedotvorje in besedišče

Estonščina ima mnogo besed, ki so sestavljene iz dveh, treh, štirih ali več komponent:

  • suur/linn
    veliko mesto
  • vihma/piisad
    dežne kaplje
  • pôllu/majandus/iilikool
    agronomska univerza

Tematske besede

Zabavni in nenavadni pregovori

Nazaj na vrh