Francoščina
La langue française
La langue française
77 milijonov maternih govorcev, 150-220 ljudi pa francosko govori kot drugi jezik
Francija, Belgija, Švica, Monako, Luksemburg, EU, Kanada, Haiti, Vanuatu in 21 držav v Afriki.
Italija, ZDA
Alžirija, Argentina, Avstralija, Kanada, Čile, Libanon, Meksiko, Nova Zelandija, Tunizija, Urugvaj
Francoščina se govori v 29 državah, ki sestavljajo Frankofonijo. Zato obstaja več variant francoskega jezika v Evropi, Afriki, Kanadi, ZDA in Aziji. V Evropi se švicarska in belgijska varianta razlikujeta od knjižnjega jezika, ki se govori v Franciji.
Največje število ljudi, katerim je francoščina materni ali drugi jezik se nahaja v Afriki (okrog 115 milijonov v 31 afriških državah). Države bivšega francoskega kolonialnega imperija (Senegal, Alžirija, Gabon, Tunizija, Mauritius, Slonokoščena obala itd.) so francoski jezik po osamosvojitvi pogosto izbrale kot kompromis med lokalnimi jeziki.
Besedišče številnih kreolskih jezikov, denimo haitijskega, izvira iz francoščine.
Številne mednarodne organizacije, med njimi ZN, STO, NATO, Evropski svet in Rdeči križ uporabljao francoščino kot enega izmed uradnih jezikov. Takšen status ima jezik tudi v Vatikanu. Misija organizacije Alliance Française je promocija francoskega jezika in kulture po svetu.
Zemljevid prikazuje jezike in narečja Francije in sosednjih področij.
Vir: Wikimedia Commons
Francoščina kot romanski jezik je nastala iz vulgarne lainščine pod vplivom keltskega jezika, katerega so govorili v Gaulu (danes severna Francija). Oksitanščino so govorili v južnem delu države.
Najstarejša besedila v Strasburških zaprisegah (Serments de Strasbourg 842).
Francis I je namesto latinščine uvedel francoščino kot uradni jezik administracije leta 1539. Zaradi tega so bili drugi jeziki v Franciji zatirani ali zanemarjeni.
Francoščina je postala mednarodni jezik v Evropi med vladavino Louisa XIV (17. st). Bila je najpomembnejši diplomatski jezik od 17.stoletja do sredine 20.stoletja, ko jo je zamenjala angleščina.
Francoščina se zapisuje s 26 latinskimi črkami, 14 diakritičnimi znamenji (à â ç é è ê ë î ï ô ù û ü ÿ) in dvema ligaturama (æ, œ).
Izgovorjava glasov se ustvarja z mišično napetostjo. Zadnja črka v besedi je pogosto neslišna. Zvok h ne obstaja. Črka h na začetku besed se ne izgovarja: hôtel [otel] (hotel). Francoski ovularni r je karakterističen za ta jezik.
Francoski pravopis je precej zapleten, saj se zapisuje precej več kot izgovarja. Spreganje glagolov obstaja v pisni obliki medtem ko izgovorjava razlikuje le tri od šestih oblik v sedanjiku. V spregatveni tabeli imajo vse edninske oblike in tretja oseba množine enako izgovorjavo.
Pravi francoski govor je za učenca jezika precej težko razumeti, saj se nekateri samoglasniki ne izgovarjajo, skupine besed pa se izgovarjajo skupaj kot ena:
Je ne le sais pas (Tega ne vem.)
Knjižna francoščina ima do 13 samoglasnikov in 4 nazalne samoglasnike. Tako imenovani šva /ə/, ki ima podobno izgovorjavo kot œ se pogosto izpusti (e muet). Običajno se ne izgovarja na koncu besed, kot denimo v porte, lahko pa se izgovarja v poeziji.
Črka | Primer | Prevod |
---|---|---|
a à | patte, là | šapa, tam |
a â | image, pâté | slika, blok |
ai, ei, è | chère, neige, faire | srna, sneg, narediti |
ê | rêve | sanjati |
é | été | poletje |
i | livre | knjiga |
œ, eu | œil, jeune | oko, mlad |
eu, eû | peu, jeûne | nekaj, tešč |
e [ə] | je | jaz |
o, au, eau | mot, peau, beau | beseda, koža, lep |
o | mort | smrt |
ou | sous | pod |
u | but | cilj |
Samoglasnika a, o, u in i se izgovarjata nazalno, ko jima sledi n. | ||
an | dans | v |
on | mon | moj |
un | brun | rjav |
in | vin | vino |
Francoščina pozna tudi dvoglasnike: oui (‘ja’), huit (‘osem’), roi (‘kralj’), louer (‘najeti’), ciel (‘nebo’).
Črka | Primer | Prevod |
---|---|---|
b | beau | lep |
c, s, ç | cent, sous, ça | sto, pod, to |
c, k, q | cause, kilo, cinq | namen, kilogram, pet |
ch | chaise | stol |
d | dans | v |
f, ph | fée, photo | vila, fotografija |
g, j | gens, journal | ljudje, revija |
g | garde | čuvaj |
l | lait | mleko |
m | mère | mati |
n | non | ne |
gn | campagne | kampanja |
p | porte | vrata |
r | rose | vrtnica |
t | triste | žalostno |
v | ville | mesto |
x | expansion | širjenje |
z | gazette | časopis |
V francoščini je naglašen zadnji zlog besede, vendar imajo besede, ki se izgovarjajo skupaj in tvorijo ritmično enoto (denimo un petit enfant 'majhen otrok') samo en naglas. Soglasniki, ki običajno niso naglašeni, se včasih naglašajo, če jim sledi samoglasnik (recimo zadnji t v petit se v zgornjem primeru naglašajo). Ta fenomen je znan kot liaison.
Francoščina je izgubila zapletene sklanjatve in spregatve, ki jih pozna latinščina. Obstaja znak za množinske samostalnike in pridevnike, vendar je pogosto neslišen. Za izražanje skladenjskih odnosov se uporabljajo predlogi in besedni red. Pomožni glagoli se uporabljajo za izražanje časov in glagolskega naklona.
Francoščina pozna dva spola (moški določni čen: le in ženski določni člen la). Pridevnik, ki večinoma sledi samostalniku (razen nekaj kratkih in običajnih), se z njim ujema v spolu in številu.
Ednina
Množina
Pri teh oblikah se v ednini in množini drugače izgovarja le določni člen.
Nekateri pridevniki lahko imajo drugačen pomen, če stojijo pred ali po samostalniku:
Glagoli poznajo tri skupine spregatev glede na končnico nedoločnika (-er, -ir, -re).
parler
govoriti |
finir
končati |
mettre
postaviti |
||
Povedni naklon sedanjika | ||||
---|---|---|---|---|
Ednina | ||||
1. oseba | je parle | je finis | je mets | |
2. oseba | tu parles | tu finis | tu mets | |
3. oseba | il parle | elle finit | il met | |
Množina | ||||
1. oseba | nous parlons | nous finissons | nous mettons | |
2. oseba | vous parlez | vous finissez | vous mettez | |
3. oseba | ils parlent | elles finissent | ils mettent | |
Imperfekt | ||||
Ednina | ||||
1. oseba | je parlais | je finissais | je mettais | |
2. oseba | tu parlais | tu finissais | tu mettais | |
3. oseba | il parlait | elle finissait | il mettait | |
Množina | ||||
1. oseba | nous parlions | nous finissions | nous mettions | |
2. oseba | vous parliez | vous finissiez | vous mettiez | |
3. oseba | ils parlaient | elles finissaient | ils mettaient | |
Sedanjik dovršnika | ||||
Ednina | ||||
1. oseba | j’ai parlé | j’ai fini | j’ai mis | |
2. oseba | tu as parlé | tu as fini | tu as mis | |
3. oseba | il a parlé | elle a fini | il a mis | |
Množina | ||||
1. oseba | nous avons parlé | nous avons fini | nous avons mis | |
2. oseba | vous avez parlé | vous avez fini | vous avez mis | |
3. oseba | ils ont parlé | elles ont fini | ils ont mis | |
Prihodnjik | ||||
Ednina | ||||
1. oseba | je parlerai | je finirai | je mettrai | |
2. oseba | tu parleras | tu finiras | tu mettras | |
3. oseba | il parlera | elle finira | il mettra | |
Množina | ||||
1. oseba | nous parlerons | nous finirons | nous mettrons | |
2. oseba | vous parlerez | vous finirez | vous mettrez | |
3. oseba | ils parleront | elles finiront | ils mettront | |
Sedanjik pogojnika | ||||
Ednina | ||||
1. oseba | je parlerais | je finirais | je mettrais | |
2. oseba | tu parlerais | tu finirais | tu mettrais | |
3. oseba | il parlerait | elle finirait | il mettrait | |
Množina | ||||
1. oseba | nous parlerions | nous finirions | nous mettrions | |
2. oseba | vous parleriez | vous finiriez | vous mettriez | |
3. oseba | ils parleraient | elles finiraient | ils mettraient | |
Velelnik | ||||
Ednina | ||||
1. oseba | ||||
2. oseba | parle | finis | mets | |
3. oseba | ||||
Množina | ||||
1. oseba | parlons | finissons | mettons | |
2. oseba | parlez | finissez | mettez | |
3. oseba |
Francoščina ne uporablja sestavljank, temveč sestavljene izraze kot:
Števila izhajajo iz starega keltskega sistema, ki za osnovo uporablja število 20. Zato je 80 quatre-vingts ('štiri dvajsetice') in 95 quatre-vingt-quinze ('štiri dvajsetice petnajst'). Belgijska in švicarska francoščina (ter tudi nekatere druge variante) sedaj uporabljajo za osnovo število deset, tako da je 95 nonante-cinq (petindevetdeset).