Bolgarščina
Български език
Български език
okrog 7 milijonov v Bolgariji, 10 do 12 milijonov po svetu
Bolgarija, gora Atos (Grčija), EU
Romunija (regija Banat), Srbija, Slovaška, Ukrajina, Madžarska
Avstralija, Albanija, Kanada, ZDA, Francija, Grčija, Nemčija, Španija, Italija, Turčija, Velika Britanija, Moldavija, med emigranti v številnih državah
S pomočjo stare bolgarščine so širili pismenost med vsemi ostalimi slovanskimi jeziki. Prvo pisno verzijo jezika sta ustvarila Ciril in Metod v 9. stoletju, kasneje pa so jezik uporabljali kot knjižni jezik po vseh slovanskih govornih območjih.
Prazgodovina: med slovanskimi migracijami proti vzhodnemu Balkanu in misijo Cirila in Metoda v Veliki Moravski.
Stara bolgarščina
Srednja bolgarščina
Sodobna bolgarščina
V letu 886 je Prvo bolgarsko cesarstvo uvedlo glagolico, ki sta jo razvila Sveti Ciril in Metod okrog leta 850.
V kasnejših stoletjih je glagolico počasi nadomestila cirilica, ki so jo razvili v 10. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v uporabi več cirilskih abeced, ki so obsegale od 28 pa do 44 črk, dokler se ni leta 1870 uveljavila cirilica z 32 črkami. Ta abeceda se je uporabljala vse do pravopisne reforme leta 1945, med katero so ukinili črki Ѣ, ѣ in Ѫ, ѫ, tako da je v abecedi ostalo le še 30 črk. Z vstopom Bolgarije v EU, 1. januarja 2007, je cirilica postala tretja uradna abeceda Evropske unije.
Naglas v bolgarščini je premičen in pomemben pri razlikovanju pomena.
V bulgarščini obstajata dve števili - ednina in množina. Poleg števnikov in podobnih besed kot so няколко (nekaj, več), uporabljajo samostalniki moškega spola števno obliko –а/–я, ki izhaja iz protoslovanske dvojine: два/три стола (dva/trije stoli) nasproti тези столове (ti stoli).
Bulgarščina pozna tri slovnične spole: moškega, ženskega in srednjega. Spol samostalnika lahko večinoma predvidimo iz končnice. Samostalniki, ki se končujejo na soglasnik, so večinoma moškega spola, tisti, ki se končujejo na –а/–я so običajno ženskega spola, samostalniki s končnicami na –е, –о pa so skoraj zmeraj srednjega spola.
Sklanjajo se samo osebni zaimki, ki poznajo imenovalnik, tožilnik in dajalnik. Sledi sklanjatve obstajajo v moški obliki vprašalnega osebnega zaimka кой (kdo) ter v nekaterih fiksnih izrazih in idiomih. Še vedno se uporabljajo tudi zvalne oblike, čeprav se pri mnogih osebnih imenih njihovi uporabi izogibajo.
Določnost se izraža z določnim členom, ki se pripenja na samostalnik. V samostalniških skupinah s pridevnikom imajo samo pridevniki končnico za določni člen. V ednini obstajajo štiri oblike določnih glagolov. Samostalniki, ki se končujejo na soglasnik uporabljajo –ът/–ят, če so slovnični subjekti in –а/–я drugod. Samostalniki, ki se končujejo na samoglasnik in so ženskega spola ter samostalniki, ki se končujejo na –а/–я (in so večinoma prav tako ženskega spola) uporabljajo –та. Samostalniki, ki se končujejo na –е/–о uporabljajo –то.
Množinski določni člen je –те za vse samostalnike, razen za tiste, katerih množinska oblika se konča na –а/–я. Ti dobijo končnico –тa.
Bolgarski glagoli so najbolj zapleten del bolgarske slovnice, predvsem v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Spregajo se glede na osebo, število in ponekod spol. Imajo glagolski vid (dovršni, nedovršni), glagolski način, devet časov, tri naklone, štiri modalnosti in šest nedovršnih glagolskih oblik. Ker je subjekt glagola razviden iz končnice glagola, je mnogokrat izpuščen. V sodobni bolgarščini ne obstajajo nedoločne oblike glagolov, zato se za osnovno obliko glagola smatra prve osebe ednine v sedanjiku.
Obstaja približno sedemdeset narečij (40 v Bolgariji in 30 v drugih državah), ki se delijo na dve veliki skupini (vzhodno in zahodno) z različnimi refleksi starega slovanskega samoglasnika jat (Ѣ).
V zahodnih narečjih ("trdi govor") se nekdanji jat izgovarja kot "e" v vseh položajih, na primer млеко (mlekò) – mleko, хлеб (hleb) – kruh.
V vzhodnih narečjih ("mehki govor") nekdanji jat prehaja med "ya" in "e". Ko je naglašen in naslednji zlog ne vsebuje sprednjega samoglasnika (e ali i) se izgovarja kot "ya", na primer мляко (mlyàko), хляб (hlyab), in na drugih položajih "e" – na primer млекар (mlekàr) – mlekar, хлебар (hlebàr) – pek.