Ruščina

Русский язык

Število naravnih govorcev

> 150.000.000

Uradni jezik

Rusija, Belorusija, Kazahstan, Kirgistan,Tadžikistan

Manjšinski jezik

Ukrajina, ZDA, Romunija

Jezik diaspore

Uzbekistan, Izrael, Latvija, Moldavija, Turkmenistan, Nemčija, Kanada, Brazilija, Finska, Litva, Francija, Avstralija, Združeni arabski emirati, Kuba, Združeno kraljestvo, Estonija, Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, Norveška

Abeceda
33 črk

Slovnični skloni
6

Jezikovna koda
ru, rus

Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP

Jezikovna družina
Indoevropski, baltsko-slovanski, slovanski, vzhodnoslovanski jezik

Število dialektov
2 skupini, številne variante

Najdaljša beseda

тысячадевятьсотвосьмидесятидевятимиллиметровый

tisoč devetsto oseminosemdeset milimetrov dolžine

Nenavadna beseda ali stavek

умер и мир ему

umrl je in naj počiva v miru

enako napisano in enak pomen v obeh smereh

Uvod

Ruščino govori 6% prebivalstva EU (okrog 30 milijonov ljudi). Je sedmi najbolj razširjeni jezik v EU in osmi na svetu.

Slovnica

Ruski glagoli se delijo v dve skupini, ki se ločita po glagolskem vidu in delita glagole glede na to, ali opisujejo trajajoč proces (nedovršni glagoli) ali končano dejanje (dovršni glagoli). Nedovršni glagoli imajo tri čase (preteklost, sedanjost in prihodnost), dovršni glagoli pa poznajo le preteklost in prihodnost, sedanjosti pa ne.

Что делать?
Delati nekaj
Что сделать?
Narediti nekaj

Preteklik	Sedanjik	Prihodnjik
Что делал? Kaj si naredil? Я писал письмо Pisal sem pismo. (Ne vemo, ali je nehal pisati ali ne.)	Что делаю? Kaj delam? Пишу Pišem.	Что буду делать? Kaj bom naredil? Буду писать Pisal bom. (Tudi tukaj ne vemo, ali bo končal pismo ali pa ga bo pustil nedokončanega.)
Что сделал? Kaj si naredil? Написал Pisal sem.	-	Что сделаю? Kaj bom naredil (dokončal)? Напишу Napisal bom.

Ruščina pozna šest sklonov. Skloni so razvidni iz končnice in označujejo vlogo samostalnika v stavku. Samostalnike in samostalniške besede razvrščamo v sklanjatve glede na njihove končnice.

мама видит кошку ‒ маму видит кошка
Mama vidi mačko. ‒ Mačka vidi mamo.
мама подошла к кошке ‒ к маме подошла кошка
Mama je prišla k mački. ‒ Mačka je prišla k mami.

Ruščina je bogat jezik. Za različne situacije Rusi uporabljajo različne variante jezika. V poslovnih pismih in uradnih dokumentih se na primer uporabljajo tvorbe, ki se jih v vsakdnajem življenju ne bi domislili (tudi v resnem pogovoru ne). Zato je potrebno dobro poznati kulturo jezika, da ne bi naredili napake in izbrali napačno besedo. Izbira različnih jezikovnih oblik odraža izobraženost govorca, njegov način življenja in to, kako bi rad, da ga drugi vidijo in sprejemajo.

Rusi imajo tri imena: ime, patronim in priimek.

ime	patronim	priimek
Иван Ivan	Владимирович Vladimirovich	Петров Petrov
Анна Anna	Ильинична Il'inichna	Сидорова Sidorova

Patronimi se tvorijo iz očetovega imena:

očetovo ime	patronim moškega	patronim ženske
Иван Ivan	Иванович Ivanovich	Ивановна Ivanovna
Владимир Vladimir	Владимирович Vladimirovich	Владимировна Vladimirovna
Илья Il'ya	Ильич Il'ich	Ильинична Il'inichna

Ime in patronim (Иван Владимирович, Анна Ильиничена) uporabljamo pri pozdravu starejših ljudi (ali nadrejenih) in v formalnih situacijah.

Naslavljanje ljudi s priimkom je precej neobičajno in se uporablja samo v zelo formalnih situacijah. Učitelji v šoli dostikrat pokličejo učence s priimkom: «Сидоров, иди к доске!» [Sidorov, idi k doske!] ("Sidorov, pridi pred tablo!"). Predvsem najbolj poredne: Сергеев, опять ты не сделал домашнее задание! [Sergeev, opjat' ty ne sdelal domašnee zadanie!] ("Sergeev, spet nisi naredil domače naloge!).

Skoraj vsa imena v ruščini imajo svoje pomanjševalnice:

Сергей – Сережа – Сереженька
Анна – Аня – Аннушка, Анюта

Običajno otroke kličemo s pomanjševalnico: Сереженька [Serezhen'ka] (pomanjševalnica od Сергей, [Sergej]), Ирочка [Irochka] (pomanjševalnica od Ирина, [Irina]). S polnim imenom običajno pokličemo otroka, ko je kaj ušpičil.

Patronimi izven Rusije niso običajni. Rusi, ki živijo zunaj Rusije imajo običajno rajši, da se jih kliče s pomanjševalnico, na primer Дима [Dima] namesto Дмитрий [Dmitrij], Надя [Nadya] namesto Надежда [Nadezhda].

Pisava in izgovorjava

V starodavni Rusiji sta se uporabljala dva jezika - cerkvena slovanščina in stara vzhodna slovanščina. Skupna abeceda je bila cirilica. Zanimivo, je, da v tistem času črke niso označevale le glasov, temveč tudi številke (glej spodnji prikaz). Poleg tega so obstajali različni načini pisanja, saj so se pravila na različnih koncih Rusije razlikovala. Ne glede na to pa je enak glas že v 11. stoletju označevalo več črk, na primer [u] z “у”, “Ѹ” (uk), “Ѫ” (veliki yus). Kljub tej obilici črk so nad njih dodajali še dodatne znake in besede niso vedno v celoti izpisovali. Nekaterim sprememb na tem področju navkljub, je učenje pisanja ruskega jezika ostalo zelo zapleteno vse do pravopisne reforme v letu 1918.

Črka	Številčna vrednost	Ime
А а	1	азъ (azŭ)
Б б		боукы (buky)
В в	2	вѣдѣ (vědě)
Г г	3	глаголи (glagoli)
Д д	4	добро (dobro)
Є є	5	єсть (estĭ)
Ж ж		живѣтє (živěte)
Ѕ ѕ / Ꙃ ꙃ	6	ѕѣло (dzělo)
З з / Ꙁ ꙁ	7	земля (zemlja)
И и	8	ижє (iže)
І і / Ї ї	10	и/ижеи (i/ižei)
К к	20	како (kako)
Л л	30	людиѥ (ljudije)
М м	40	мыслитє (myslite)
Н н	50	нашь (našĭ)
О о	70	онъ (onŭ)
П п	80	покои (pokoi)
Р р	100	рьци (rĭci)
С с	200	слово (slovo)
Т т	300	тврьдо (tvrdo)
Оу оу / Ꙋ ꙋ	(400)	оукъ (ukŭ)
Ф ф	500	фрьтъ (frtŭ)
Х х	600	хѣръ (xěrŭ)
Ѡ ѡ	800	отъ (otŭ)
Ц ц	900	ци (ci)
Ч ч	90	чрьвь (črvĭ)
Ш ш		ша (ša)
Щ щ		шта (šta)
Ъ ъ		ѥръ (jerŭ)
Ꙑ ꙑ		ѥры (jery)
Ь ь		ѥрь (jerĭ)
Ѣ ѣ		ять (jatĭ)
Ꙗ ꙗ		я (ja)
Ѥ ѥ		ѥ (je:)
Ю ю		ю (ju)
Ѧ ѧ	(900)	ѧсъ (ęsŭ)
Ѩ ѩ		ѩсъ (jęsŭ)
Ѫ ѫ		ѫсъ (ǫsŭ)
Ѭ ѭ		ѭсъ (jǫsŭ)
Ѯ ѯ	60	кси (ksi)
Ѱ ѱ	700	пси (psi)
Ѳ ѳ	9	фита (fita)
Ѵ ѵ	400	ижица (ižica)

Danes obsega ruska abeceda 33 črk (nekatere so podobne grškim črkam in jih poznamo iz matematike):

Ruska abeceda obsega 10 samoglasnikov, 21 soglasnikov in 2 druga znaka. Ruski zapis besed je dokaj blizu izgovorjavi.Običajno se ruske besede lahko razumejo, če zapis preberemo črko za črko.

Poznamo šest samoglasnikov: /i/, /ɛ/, /a/, /o/, /u/, /ɨ/, ki jih ne razvrščamo po dolžini.

Naglas je v ruščini spremenljiv: водá [vodá] – вóды ['vodɨ] ('voda'). Nenaglašeni samoglasniki [o] in [e] se spremenijo v [a] oziroma [i], na primer мóре ['morʲe] – м[a]ря [ma'rʲa] ('morje'); лес [lʲes] – л[и]сá [lʲi'sa] ('gozd'). Ta fenomen se imenuje redukcija. Naglas se v ruščini označuje samo v slovarjih.

Ruski soglasniki so lahko mehki (palatelizirani) ali trdi (nepalatelizirani) in zveneči (glasilke ob izgovorjavi vibrirajo) ali nezveneči (glasilke ob izgovorjavi ne vibrirajo). Mehkoba ali trdost soglasnikov se v pisavi odraža s posebnimi znaki: trd znak (ъ) in mehki znak (ь). Mehkoba soglasnikov lahko tudi razločuje pomen, na primer мел [mel] ('kreda') – мель [mel'] ('plitvine') – mehkoba črke м je označena s sledečo črko е, mehkoba črke л v besedi мель pa z mehkim ь. Soglasniki tvorijo pare glede na to, ali so zveneči / nezveneči oziroma trdi / mehki:

	Zveneč	Nezveneč
Parni	Б В Г Д Ж З	П Ф К Т Ш С
Brez para	Л, М, Н, Р, Й	Х, Ц, Ч, Щ

Trd	Mehek
Črke “а”, “о”, “у”, “ы”, “ъ” ali odsotnost mehkega znaka na koncu besede nakazujejo na to, da je predhodni soglasnik TRD.	Črke “и”, “е”, “ё”, “ю”, “я”, “ь” nakazujejo na to, da je predhodni soglasnik MEHEK (palataliziran).
Б - бык	Бʼ - бег
В - волк	Вʼ - век
Г - год	Гʼ - геолог
Д - дом	Дʼ - дед
З - зола	Зʼ - земля
К - кукла	Кʼ - киоск
Л - луна	Лʼ - люди
М - мама	Мʼ - миска
Н - нож	Нʼ - небо
П - папа	Пʼ - пять
Р - рот	Рʼ - река
С - сон	Сʼ - сено
Т - ток	Тʼ - тетя
Ф - фантик	Фʼ - фея
Х - хобот	Хʼ - хитрец

Vedno trd	Vedno mehek
Ш, Ж, Ц	Ч, Щ, Й

Lingvopedija