Španščina

Español

Število naravnih govorcev

okrog 450 milijonov

Uradni jezik

Meksiko (110 milijonov), Kolumbija (47 milijonov), Španija (46 milijonov), Argentina (40 milijonov), Peru (28 milijonov), Venezuela (27 milijonov), Čile (17 milijonov), Gvatemala, Ekvador, Kuba, Dominikanska republika, Bolivija, Honduras, Paragvaj, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Portoriko, Panama, Urugvaj, Ekvatorialna Gvineja, Zahodna Sahara, EU

Manjšinski jezik

ZDA, Belize, Andora, Gibraltar, Izrael

Jezik diaspore

ZDA, Kanada, Avstralija, Združeno kraljestvo, Francija, Švica, Nemčija, Brazilija, Maroko, Izrael, Italija, Alžirija

Abeceda
27 črk

Slovnični skloni
0

Jezikovna koda
es, spa

Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP

Jezikovna družina
indoevropski, romanski jezik

Število dialektov
več sto narečij (evropska: severno, osrednje-južno, južno, kanarsko; ameriška: mehiško, karibsko, ando-pacifiško, narečje Rio de la Plata, čilensko, srednjeameriško)

Najdaljša beseda

ciclopentanoperhidrofenantreno

cyclopentanoperhydrofenantren (kemija)

Nenavadna beseda ali stavek

otorrinolaringología

otorinolaringologija

ferrocarrilero

železničar

Parangaricutirimícuaro

mesto v Mehiki, beseda se uporablja kot lomilec jezika

Uvod

Španščina (español), imenovana tudi kastiljščina (castellano), je romanski jezik, ki izhaja iz regije Kastilja v Španiji. Podobno kot drugi romanski jeziki se je razvila iz govorjene latinščine in sicer po prihodu Rimljanov na Iberski polotok (218 pr.n.št.). Kolonizacija Amerike, ki se je začela v 16. stoletju, je bila vzrok za širitev španskega jezika čez velike dele obeh ameriških kontinentov. Po pridobitvi neodvisnosti so nove ameriške države začele s procesom jezikovnega združevanja.

Španščina je materni jezik okrog 450 milijonom ljudem, kar jo po številu maternih govorcev postavlja na drugo mesto za mandarinščino. Šestdeset milijonov ljudi govori špansko kot drugi jezik, dvajset milijonov učencev pa se špansko uči kot tuj jezik. Po uporabi na spletu je španščina na tretjem mestu (182 milijonov uporabnikov). Španščina je eden od šestih uradnih jezikov Združenih narodov in uradni jezik v Evropski uniji, Mercosur, FIFI in številnih drugih mednarodnih organizacijah.

Zgodovina

pred 3. stoletjem pr.n.št.

Predromanski vpliv
3. stoletje pr.n.št. - 1. stoletje n.št.

Romanizacija Iberskega polotoka, latinščina prevzame mesto predromanskih jezikov
409 – 711

Obdobje migracij - vpliv Vizigotov
711

Invazija Mavrov - arabski vpliv
722

Začetek rekonkviste
13. stoletje

Alfonz X Kastiljski - začetek intenzivne uporabe kastiljščine (ustanovitev Toledske šole prevajalcev)

Wikimedia Commons
10. - 14. stoletje

Srednjeveška španščina
12 – 14 stoletje

Jezik lirskih pesnikov
1492

Konec rekonkviste
1492

Objava dela Grammatica Antonia de Nebrija - prva knjiga, ki se je ukvarjala s strukturo zahodnih jezikov poleg latinščine

Wikimedia Commons
1208

Prva univerza v Španiji (Universidad de Palencia)
15. - 17. stoletje

Zgodnja sodobna španščina (klasična španščina)

značilna po številnih glasovnih in slovničnih spremembah, ki so pretvorile staro španščino v moderni španski jezik
15. - 17. stoletje

Odkritja, jezik trgovcev in misjonarjev, širitev jezika po vsem španskem imperiju (vpliv ameriških domorodnih jezikov)

Jezikovna evolucija na Iberskem polotoku

Vir: Wikimedia Commons

Kot drugi sorodni romanski jeziki, je tudi španščina med evolucijo iz latinščine doživela številne sistematične spremembe zvokov. V nekaterih situacijah je uvedla diftonge, zanimivo pa je tudi, da so se začetki besed na PL-, CL-, FL- spremenili v palatalni /ʎ/, ki se ga zapisuje kot ll npr.: plorare → llorar.

Pisava in izgovorjava

Španščina uporablja latinsko abecedo z enim dodatnim soglasnikom, ñ,ki predstavlja nazalni palatalni glas. Vseh pet samoglasnikov lahko ima tudi diakritični znak akut.

Obstaja pet dvoglasnikov (to so pari črk, ki skupaj predstavljajo en glas): ch, ll, rr, gu in qu.

Slovnica

Vredno je posebej izpostaviti, da obstaja pomembna in sistemska razlika med indikativom (povednim naklonom) in konjunktivom. Medtem ko se indikativ nanaša na očitno realne dogodke, se konjunktiv uporablja za izražanje dvoma ali negotovosti glede hipotetičnih situacij.

Llegaré aunque mi coche no funciona.
Prišel bom, čeprav moj avto ne dela. (ind.)
(govorec ve, da avto ne dela)
Llegaré aunque mi coche no funcione.
Prišel bom, tudi če moj avto ne dela. (sub.)
(govorec ni siguren, če bo avto delal ali ne)
Quizás lo pueden hacer.
Mogoče bodo lahko to naredili.
(govorec ve, da lahko, vendar ne ve, če bodo)
Quizás lo puedan hacer.
Mogoče bodo lahko to naredili.
(govorec ni siguren, če lahko)

Sklanjanje samostalniške fraze:

	moški spol	ženski spol
	črna mačka	okrogla miza
Ednina	el gato negro	la mesa redonda
Množina	los gatos negros	las mesas redondas

Sklanjanje glagolske fraze:

Španščina pozna tri pravilne spregatve (-ar, -er in -it), na primer hablar (govoriti), comer (jesti) and dormir (spati), kakor tudi več deset nepravilnih glagolov in glagolskih skupin. Polnepravilna lastost je sprememba samoglasnika med oblikami besed, ki so naglašene na korenu ali na končnici.

	Naglašen koren	Naglašena končnica
querer želeti / ljubiti	quiero želim / ljubim	queremos želimo / ljubimo
dormir spati	duermo spim	dormimos spimo

Spregatvena paradigma za glagole na -er

Indikativ
	Ednina			Množina
	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Sedanjik	como	comes	come	comemos	coméis	comen
Imperfekt	comía	comías	comía	comíamos	comíais	comían
Preterit	comi	comiste	comió	comimos	comisteis	comieron
Prihodnjik	comeré	comerás	comerá	comeremos	comeréis	comerán
Konjunktiv
Sedanjik	coma	comas	coma	comamos	comáis	coman
Imperfekt	comiera / comiese	comieras / comieses	comiera / comiese	comiéramos / comiésemos	comierais / comieseis	comieran / comiesen
Prihodnjik	comiere	comieres	comiere	comiéremos	comieres	comieren
-
Pogojnik	comería	comerías	comería	comeríamos	comeríais	comerían
Velelnik		come	coma	comamos	comed	coman

Poleg tega se lahko naslednji sestavljeni časi tvorijo s pomočjo pomožnega glagola haber, s primeri prve osebe ednine:

	Indikativ	Konjunktiv
Sestavljeni perfektivni preterit	he comido	haya comido
Sestavljeni predpreteklik	había comido	hubiera comido/hubiese comido
Dovršni prihodnjik	habré comido	hubiere comido
Sestavljeni pogojnik	habría comido	-

Besedotvorje in besedišče

Okrog 60% španskega besedišča sestavljajo besede, ki izhajajo iz latinščine, okrog 10% besed izhaja iz grščine, 10% iz gotščine, 10% iz arabščine in 10% iz drugih jezikov (kot so germanščina, baskovščina, iberščina, katalonščina, jeziki majev, azteščina, kečuanščina, ajmarščina in drugi).

Arabske besede v španščini

Precejšen vpliv arabskega jezika na španščino izhaja iz prisotnosti muslimanov na Iberskem polotoku med leti 711 in 1492. Te besede lahko pogosto prepoznamo po začetnici 'al-' (arabski določni člen).

aceituna
oliva
albornoz
kopalni plašč
alboroto
kraval, veselje
alcalde
župan
enchufar
vklopiti
naranja
pomaranča

Vpliv domorodnih indijanskih jezikov

Španski osvojevalci med odkrivanjem novih ozemelj niso imeli besed za bogato ameriško naravo, zato so si od indijanskih jezikov izposodili na tisoče imen za živali, rastline in kraje. Nekatere od teh besed uporabljajo samo na španskem govornem področju, medtem ko so druge postale mednarodno znane (na primer čokolada, tekila ali puma).

Španske besede azteškega izvora (nahuatl)

Dokumentirane besede iz azteščine v španskem jeziku (največ se uporabljajo v Mehiki in Srednji Ameriki) vključujejo obsežen seznam besed, ki predstavljajo živali, rastline, sadje in zelenjavo, hrano, pijače ter gospodinjske pripomočke.

Veliko teh besed se v azteščini končuje s pripono "-tl". Ta končnica, ki jo španski govorci težko izgovarjajo, se je razvila v končnico "-te" (npr. axolotl = ajolote).

chapulín
kobilica
guajalote
puran
ocelote
ozelot
cacao
kakav
chile
čili paprika
tomate
paradižnik
chocolate
čokolada
tequila
tekila
papalote
papirnat zmaj

Kečuanske besede v španščini

pampa
pampe
llama
lama
cancha
igrišče
puma
puma
cóndor
kondor
coca
koka
guano
guano

Dialekti

Regionalne variante španskega jezika se med seboj razlikujejo predvsem v izgovorjavi in besedišču in manj v slovnici. Največje razlike lahko najdemo med evropsko španščino (imenovano tudi iberska španščina) in latinskoameriško španščino, čeprav so razlike prisotne tudi znotraj Španije in Latinske Amerike.

Španščina

Število naravnih govorcev

Uradni jezik

Manjšinski jezik

Jezik diaspore

Najdaljša beseda

Nenavadna beseda ali stavek

Uvod

Zgodovina

pred 3. stoletjem pr.n.št.

Predromanski vpliv

3. stoletje pr.n.št. - 1. stoletje n.št.

409 – 711

711

722

Začetek rekonkviste

13. stoletje

10. - 14. stoletje

Srednjeveška španščina

12 – 14 stoletje

1492

Konec rekonkviste