Preskoči do vsebine

Litovščina

Lietuvių kalba

Število naravnih govorcev

3,5 - 4 milijone

Uradni jezik

Litva, EU

Manjšinski jezik

Poljska, ZDA

Jezik diaspore

Belorusija, regija Kaliningrad, ZDA, Združeno kraljestvo, Brazilija, Argentina, Kanada, Nemčija, Urugvaj, Švedska, Norveška, Avstralija, Latvija in druge države

Abeceda
32 črk
Slovnični skloni
7
Jezikovna koda
lt, lit
Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP
Jezikovna družina
Indoevropski, baltsko-slovanski, baltijski, vzhodnobaltijski jezik
Število dialektov
dve narečji: samogitsko in aukšajtsko

Najdaljša beseda

nismo nabirali dovolj kislic

Nenavadna beseda ali stavek

6 gosi in 6 goskic

Zanimiva dejstva

Iz oblike priimka lahko ugotovimo ali je neka ženska poročena ali ne, kar pa ne velja tudi za moške. Neporočene ženske imajo priimke, ki se končujejo z "aite", "iūtė" in "ytė", priimki poročenih žensk pa se vedno končajo na "ienė". V zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena končnica "ė", ki se lahko uporablja tako za neporočene kot poročene ženske, vedar bo še nekaj časa trajalo, predno se bo ta navada razširila. Trenutno jo uporabljajo samo poročene, predvsem slavne ženske .

Zanimivo je, da litovščina nima močnih kletvic. Primer litovske kletvice je denimo rupūžė ('krastača'). Ko želijo litvanci kleti, se zatečejo k ruskim ali angleškim kletvicam.

Litovščina je tako zelo primerna za plesanje...

Tri ženske so šle prvič v Vilnius. Ko so prišle domov, so svojo izkušnjo delile s prijateljico:
– Litovščina je tako muzikalna, kot ples...
- Zakaj?
- Ker vsakič, ko se avtobus ustavi, potniki rečejo "Lipsi, lipsi, čia-čia-čia"...

"Lipsi, lipsi, čia-čia-čia" To niso imena plesov, temveč kratka oblika za "ar Jūs lipsite čia?" ('Ali boste tukaj izstopili?')

Zgodovina

  • 10. stoletje pr.n.št.

    Baltski jeziki se oblikujejo kot ločena veja od ostalih indoevropskih jezikov.

  • 400 - 600

    Vzhodnobaltski jeziki se ločijo od zahodnobaltskih jezikov (ali preprosto od baltskih jezikov).

  • > 800

    Začnejo se pojavljati razlike med litovščino in latvijščino.

  • od 13. - 14.stoletja

    Litovščina in latvijščina se še naprej razvijata ločeno.

Najdaljše ohranjeno litovsko besedilo je molitev, ročno zapisana v izvod knjige "Tractatus sacerdotalis" leta 1503.

Vir: Wikimedia Commons

Litovski jezik je eden od dveh preživelih baltskih jezikov, drugi je latvijski. Danes je litovščina najbolj arhaična med vsemi indoevropskimi jeziki. Zato je ta jezik med vsemi modernimi jeziki domnevno najbolj podoben proto-indoevropskemu jeziku.

"Vsak, ki ga zanima, kako so govorili indoevropejci, naj pride in prisluhne litovskemu kmetu." je rekel slavni francoski lingvist Antoine Meillet.

Ko želijo lingvisti, specializirani za indoevropske jezike, rekonstruirati proto-indoevropski jezik, ugotavljajo, da jim je pri tem litovščina prav takšna pomoč kot starodavni jeziki latinščina, stara grščina ali sanskrt.

Paul Thieme je leta 1958 primerjal litovski pregovor: Dievas davė dantis; Dievas duos ir duonos in njegov latinski prevod Deus dedit dentes; Deus dabit et panem ('Bog je dal zobe, bog bo dal tudi kruh.') s tem, čemur Thieme pravi stara oblika sanskrta: Devas adadā t datas; Devas dā t (ali {sound3}) api dhā nā s.

Sanskrt in litovski jezik

Ker sta tako sanskrt kot litovščina zelo arhaična, obstaja cela vrsta sorodnih in podobnih besed, ki imajo enak ali zelo podoben pomen. Na primer:

  • agnis (अग्निः) ‒ ugnis (ogenj)
  • vajus (वायु :) ‒ vėjas (veter)
  • aśru (अश्रु :) ‒ ašara (solza)
  • aśvā (अश्वा) ‒ ašvam (kobila)
  • kūrmas (कूर्म :) ‒ kurmis (krt)
  • ratha (रथ :) ‒ ratas (krog)
  • devas (देव :) ‒ Dievas (bog)
  • navyas (नव्य :) ‒ naujas (novo)
  • madhu (मधु) ‒ medus (med)
  • vīra (वीर :) ‒ didvyris (junak)
  • svapnas (स्वप्न :) ‒ sapnas (sanjati)
  • sanas (सन :) ‒ senas (staro)
  • sravati (स्रवति ) ‒ srovena (tokovi, reke)
  • śvaśuras (श्वशुर :) ‒ šešuras (tast)
  • sūnus (सूनु :) ‒ sūnus (sin)

in mnoge druge.

Obstajajo tudi morfološke podobnosti: skr. asmi - asi - asti = lit. Sem - si - so.

Razlog za podobnosti ni tesno sorodstvo med obema jezikoma (litovščina sodi med baltoslovanske jezike, sanskrt pa med indoarijske), temveč dejstvo, da sta oba jezika ohranila številne elemente protoindoevropskega jezika. Sanskrt se kot liturgičen jezik ni spremenil že vse od svojega nastanka, prav tako pa se tudi litovščina zaradi zgodovinskega in kulturnega konteksta ni posebno dosti spreminjala.

Besedotvorje in besedišče

Litovščina je ohranila zelo staro besedišče. Zaradi tega je neprecenljiv zaklad. Državna komisija za litovski jezik med drugim bdi nad jezikom in skrbi za to, da se vanj ne vrine preveč tujih besed. Če je le možno, se tvorijo nove besede, namesto da se uporabijo sposojenke. Ne glede na to, pa je vse večji vpliv angleščine viden tudi v litovščini.

Litovščina pozna veliko pomanjščevalnic in "ljubkovalnic", zato obstaja dosti izraznih besednih oblik:

  • namas
    hiša
  • namelis, namukas, nameliukas, namelėlis, namužėlis, namučiukas
    majhna hiša
  • vaikas
    otrok
  • vaikelis, vaikiukas, vaikeliukas, vaikelėlis, vaikužėlis, vaikučiukas
    ljubek otrok

Slovnica

Litovski jezik ima dve števili (ednina in množina) in dva spola (moški in ženski).

Litovščina ima štiri čase (preteklik, ponavljajoči preteklik (iterativ), sedanjik, prihodnjik) in tri spregatve.

Iterativ opisuje dogodek, ki se je v preteklosti ponavljal: imdavau ir skaitydavau ('odločal sem se in bral (ne le enkrat)).

Nedoločnik
imti (vzeti), mylėti (ljubiti), skaityti (brati)
Preteklik
Ednina
1. oseba aš ėmiau, mylėjau, skaičiau
2. oseba tu ėmei, mylėjai, skaitei
3. oseba jis/ji ėmė, mylėjo, skaitė
Množina
1. oseba mes ėmėme, mylėjome, skaitėme
2. oseba jūs ėmėte, mylėjote, skaitėte
3. oseba jie/jos ėmė, mylėjo, skaitė
Preteklik iterative (preteklik pogostih dogodkov)
Ednina
1. oseba aš imdavau, mylėdavau, skaitydavau
2. oseba tu imdavai, mylėdavai, skaitydavai
3. oseba jis/ji imdavo, mylėdavo, skaitydavo
Množina
1. oseba mes imdavome, mylėdavome, skaitydavome
2. oseba jūs imdavote, mylėdavote, skaitydavote
3. oseba jie/jos imdavo, mylėdavo, skaitydavo
Sedanjik
Ednina
1. oseba aš imu, myliu, skaitau
2. oseba tu imi, myli, skaitai
3. oseba jis/ji ima, myli, skaito
Množina
1. oseba mes imame, mylime, skaitome
2. oseba jūs imate, mylite, skaitote
3. oseba jie/jos ima, myli, skaito
Prihodnjik
Ednina
1. oseba aš imsiu, mylėsiu, skaitysiu
2. oseba tu imsi, mylėsi, skaitysi
3. oseba jis/ji ims, mylės, skaitys
Množina
1. oseba mes imsime, mylėsime, skaitysime
2. oseba jūs imsite, mylėsite, skaitysite
3. oseba jie/jos ims, mylės, skaitys

Obstaja sedem sklonov (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik, vokativ), pet spregatev za glagole in tri sklanjatve za pridevnike.

Pridevnik v litovščini lahko ima do 147 oblik: 2 spola x 6 sklonov x 2 števili x 3 stopnje primerjave + 3 oblike brez spola.

Zaimenske oblike pridevnikov so posebnost litovščine. Zaimenske oblike pridevnika izražajo, da je neka značilnost posebna in jo hkrati poudarjajo: gražusgražusis (lepo – ta krasna). Zaimenske oblike pridevnikov poznajo tudi angleški, nemški, francoski in mnogi drugi jeziki.

Pisava in izgovorjava

V moderni litovščini je 32 črk.

  • a
  • ą
  • b
  • c
  • č
  • d
  • e
  • ę
  • ė
  • f
  • g
  • h
  • i
  • į
  • y
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • o
  • p
  • r
  • s
  • š
  • t
  • u
  • ų
  • ū
  • v
  • z
  • ž

Črke ą, į, ų so nekoč uporabljali za izražanje nazalnih samostalnikov. V moderni knjižni litovščini ni nazalnih samoglasnikov, vendar so te črke ostale in danes izražajo dolge glasove [ā], [ī], [ū].

Soglasniki (razen "j") v litovščini tvorijo trde in mehke pare. Lahko so tudi zveneči in nezveneči.

Fonem /x/ se izraža z dvema črkama ch.

Litovščina pozna (dolge in kratke) samoglasnike in (trde in mehke) soglasnike ter tudi dvoglasnike ({ou}) in dvoglasniške kombinacije (samoglasniki in zvočniki: al, am, an, ar, el, em, en, er, il, im, in, ir, ul, um, un, ur, ol, om, on, or).

  • [eu] Europa
    Evropa
  • [oi] boikotas
    bojkot
  • [ou] klounas
    klovn
  • [ol] kolba
    laboratorijska bučka
  • [om] pompa
    črpalka
  • [on] monteris
    mehanik
  • [or] korta
    igralna karta

Dialekti

Samogitsko narečje

  • Zahodni samogitski jezik
    • Vakarų žemaičių patarmė
  • Severni samogitski jezik
    • Kretingiškių šnekta
    • Telšiškių šnekta
  • Južni samogitski jezik
    • Varniškių šnekta
    • Raseiniškių šnekta

Aukšajtsko narečje

  • Zahodni aukšajtski jezik
    • Šiauliškių šnekta
    • Kauniškių šnekta
    • Klaipėdos krašto šnekta
  • Vzhodni aukšajtski jezik
    • Panevėžiškių šnekta
    • Širvintiškių šnekta
    • Anykštėnų šnekta
    • Kupiškėnų šnekta
    • Uteniškių šnekta
    • Vilniškių šnekta
  • Južni aukšajtski jezik
    • Pietų aukštaičių arba dzūkų patarmė

Tematske besede

Zabavni in nenavadni pregovori

Težko izgovorljive besede

Nazaj na vrh