Zanimiva dejstva

Iz oblike priimka lahko ugotovimo ali je neka ženska poročena ali ne, kar pa ne velja tudi za moške. Neporočene ženske imajo priimke, ki se končujejo z "aite", "iūtė" in "ytė", priimki poročenih žensk pa se vedno končajo na "ienė". V zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena končnica "ė", ki se lahko uporablja tako za neporočene kot poročene ženske, vedar bo še nekaj časa trajalo, predno se bo ta navada razširila. Trenutno jo uporabljajo samo poročene, predvsem slavne ženske .

Zanimivo je, da litovščina nima močnih kletvic. Primer litovske kletvice je denimo rupūžė ('krastača'). Ko želijo litvanci kleti, se zatečejo k ruskim ali angleškim kletvicam.

Litovščina je tako zelo primerna za plesanje...

Tri ženske so šle prvič v Vilnius. Ko so prišle domov, so svojo izkušnjo delile s prijateljico:
– Litovščina je tako muzikalna, kot ples...
- Zakaj?
- Ker vsakič, ko se avtobus ustavi, potniki rečejo "Lipsi, lipsi, čia-čia-čia"...

"Lipsi, lipsi, čia-čia-čia" To niso imena plesov, temveč kratka oblika za "ar Jūs lipsite čia?" ('Ali boste tukaj izstopili?')

Zgodovina

Najdaljše ohranjeno litovsko besedilo je molitev, ročno zapisana v izvod knjige "Tractatus sacerdotalis" leta 1503.

Vir: Wikimedia Commons

Litovski jezik je eden od dveh preživelih baltskih jezikov, drugi je latvijski. Danes je litovščina najbolj arhaična med vsemi indoevropskimi jeziki. Zato je ta jezik med vsemi modernimi jeziki domnevno najbolj podoben proto-indoevropskemu jeziku.

"Vsak, ki ga zanima, kako so govorili indoevropejci, naj pride in prisluhne litovskemu kmetu." je rekel slavni francoski lingvist Antoine Meillet.

Ko želijo lingvisti, specializirani za indoevropske jezike, rekonstruirati proto-indoevropski jezik, ugotavljajo, da jim je pri tem litovščina prav takšna pomoč kot starodavni jeziki latinščina, stara grščina ali sanskrt.

Paul Thieme je leta 1958 primerjal litovski pregovor: Dievas davė dantis; Dievas duos ir duonos in njegov latinski prevod Deus dedit dentes; Deus dabit et panem ('Bog je dal zobe, bog bo dal tudi kruh.') s tem, čemur Thieme pravi stara oblika sanskrta: Devas adadā t datas; Devas dā t (ali {sound3}) api dhā nā s.

Sanskrt in litovski jezik

Ker sta tako sanskrt kot litovščina zelo arhaična, obstaja cela vrsta sorodnih in podobnih besed, ki imajo enak ali zelo podoben pomen. Na primer:

Obstajajo tudi morfološke podobnosti: skr. asmi - asi - asti = lit. Sem - si - so.

Razlog za podobnosti ni tesno sorodstvo med obema jezikoma (litovščina sodi med baltoslovanske jezike, sanskrt pa med indoarijske), temveč dejstvo, da sta oba jezika ohranila številne elemente protoindoevropskega jezika. Sanskrt se kot liturgičen jezik ni spremenil že vse od svojega nastanka, prav tako pa se tudi litovščina zaradi zgodovinskega in kulturnega konteksta ni posebno dosti spreminjala.

Slovnica

Litovski jezik ima dve števili (ednina in množina) in dva spola (moški in ženski).

Litovščina ima štiri čase (preteklik, ponavljajoči preteklik (iterativ), sedanjik, prihodnjik) in tri spregatve.

Iterativ opisuje dogodek, ki se je v preteklosti ponavljal: imdavau ir skaitydavau ('odločal sem se in bral (ne le enkrat)).

Obstaja sedem sklonov (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik, vokativ), pet spregatev za glagole in tri sklanjatve za pridevnike.

Pridevnik v litovščini lahko ima do 147 oblik: 2 spola x 6 sklonov x 2 števili x 3 stopnje primerjave + 3 oblike brez spola.

Zaimenske oblike pridevnikov so posebnost litovščine. Zaimenske oblike pridevnika izražajo, da je neka značilnost posebna in jo hkrati poudarjajo: gražus – gražusis (lepo – ta krasna). Zaimenske oblike pridevnikov poznajo tudi angleški, nemški, francoski in mnogi drugi jeziki.

Dialekti

Vir: Wikimedia Commons