Preskoči do vsebine

Francoščina

La langue française

Število naravnih govorcev

77 milijonov maternih govorcev, 150-220 ljudi pa francosko govori kot drugi jezik

Uradni jezik

Francija, Belgija, Švica, Monako, Luksemburg, EU, Kanada, Haiti, Vanuatu in 21 držav v Afriki.

Manjšinski jezik

Italija, ZDA

Jezik diaspore

Alžirija, Argentina, Avstralija, Kanada, Čile, Libanon, Meksiko, Nova Zelandija, Tunizija, Urugvaj

Abeceda
40 črk (26 latinskih + diakritična znamenja)
Slovnični skloni
0
Jezikovna koda
fr, fra, fre
Lingvistična tipologija
fleksijska , polisintetične značilnosti v govornem jeziku , OGP
Jezikovna družina
Indoevropski, romanski jezik
Število dialektov
Več dialektov v Evropi (različne variante v Franciji, Švici in Belgiji), nekaj dialektov v Kanadi, Luisiani, Afriki, Novi Kaledoniji

Najdaljša beseda

(25 črk), 'protiustavno'

Nenavadna beseda ali stavek

Posamezni besedi pomenita "brez" in "dvom", vendar cel izraz ne pomeni "brez dvoma" temveč "verjetno".
Francoska beseda "ljubezen" je ednini moškega, v množini pa ženskega spola.

Uvod

Francoščina se govori v 29 državah, ki sestavljajo Frankofonijo. Zato obstaja več variant francoskega jezika v Evropi, Afriki, Kanadi, ZDA in Aziji. V Evropi se švicarska in belgijska varianta razlikujeta od knjižnjega jezika, ki se govori v Franciji.

Največje število ljudi, katerim je francoščina materni ali drugi jezik se nahaja v Afriki (okrog 115 milijonov v 31 afriških državah). Države bivšega francoskega kolonialnega imperija (Senegal, Alžirija, Gabon, Tunizija, Mauritius, Slonokoščena obala itd.) so francoski jezik po osamosvojitvi pogosto izbrale kot kompromis med lokalnimi jeziki.

Besedišče številnih kreolskih jezikov, denimo haitijskega, izvira iz francoščine.

Številne mednarodne organizacije, med njimi ZN, STO, NATO, Evropski svet in Rdeči križ uporabljao francoščino kot enega izmed uradnih jezikov. Takšen status ima jezik tudi v Vatikanu. Misija organizacije Alliance Française je promocija francoskega jezika in kulture po svetu.

Zemljevid prikazuje jezike in narečja Francije in sosednjih področij.

Vir: Wikimedia Commons

Zgodovina

Francoščina kot romanski jezik je nastala iz vulgarne lainščine pod vplivom keltskega jezika, katerega so govorili v Gaulu (danes severna Francija). Oksitanščino so govorili v južnem delu države.

  • 9.-13. stoletje

  • Stara francoščina

    Najstarejša besedila v Strasburških zaprisegah (Serments de Strasbourg 842).

  • 14. – 15. stoletje

  • Srednja francoščina

  • 16. – 17. stoletje

  • Klasična francoščina

    Francis I je namesto latinščine uvedel francoščino kot uradni jezik administracije leta 1539. Zaradi tega so bili drugi jeziki v Franciji zatirani ali zanemarjeni.

  • od 17. stoletja

  • Sodobna francoščina

Francoščina je postala mednarodni jezik v Evropi med vladavino Louisa XIV (17. st). Bila je najpomembnejši diplomatski jezik od 17.stoletja do sredine 20.stoletja, ko jo je zamenjala angleščina.

Pisava in izgovorjava

  • â
  • à
  • a
  • b
  • c
  • ç
  • d
  • é
  • è
  • ë
  • e
  • ê
  • f
  • g
  • h
  • î
  • i
  • ï
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • ô
  • o
  • œ
  • p
  • q
  • r
  • s
  • t
  • û
  • ù
  • u
  • ü
  • v
  • w
  • x
  • y
  • ÿ
  • z

Francoščina se zapisuje s 26 latinskimi črkami, 14 diakritičnimi znamenji (à â ç é è ê ë î ï ô ù û ü ÿ) in dvema ligaturama (æ, œ).

Izgovorjava glasov se ustvarja z mišično napetostjo. Zadnja črka v besedi je pogosto neslišna. Zvok h ne obstaja. Črka h na začetku besed se ne izgovarja: hôtel [otel] (hotel). Francoski ovularni r je karakterističen za ta jezik.

Francoski pravopis je precej zapleten, saj se zapisuje precej več kot izgovarja. Spreganje glagolov obstaja v pisni obliki medtem ko izgovorjava razlikuje le tri od šestih oblik v sedanjiku. V spregatveni tabeli imajo vse edninske oblike in tretja oseba množine enako izgovorjavo.

Pravi francoski govor je za učenca jezika precej težko razumeti, saj se nekateri samoglasniki ne izgovarjajo, skupine besed pa se izgovarjajo skupaj kot ena:

Je ne le sais pas (Tega ne vem.)

Samoglasniki

Knjižna francoščina ima do 13 samoglasnikov in 4 nazalne samoglasnike. Tako imenovani šva /ə/, ki ima podobno izgovorjavo kot œ se pogosto izpusti (e muet). Običajno se ne izgovarja na koncu besed, kot denimo v porte, lahko pa se izgovarja v poeziji.

Črka Primer Prevod
a à patte, šapa, tam
a â image, pâté slika, blok
ai, ei, è chère, neige, faire srna, sneg, narediti
ê rêve sanjati
é été poletje
i livre knjiga
œ, eu œil, jeune oko, mlad
eu, eû peu, jeûne nekaj, tešč
e [ə] je jaz
o, au, eau mot, peau, beau beseda, koža, lep
o mort smrt
ou sous pod
u but cilj
Samoglasnika a, o, u in i se izgovarjata nazalno, ko jima sledi n.
an dans v
on mon moj
un brun rjav
in vin vino

Francoščina pozna tudi dvoglasnike: oui (‘ja’), huit (‘osem’), roi (‘kralj’), louer (‘najeti’), ciel (‘nebo’).

Soglasniki

Črka Primer Prevod
b beau lep
c, s, ç cent, sous, ça sto, pod, to
c, k, q cause, kilo, cinq namen, kilogram, pet
ch chaise stol
d dans v
f, ph fée, photo vila, fotografija
g, j gens, journal ljudje, revija
g garde čuvaj
l lait mleko
m mère mati
n non ne
gn campagne kampanja
p porte vrata
r rose vrtnica
t triste žalostno
v ville mesto
x expansion širjenje
z gazette časopis

V francoščini je naglašen zadnji zlog besede, vendar imajo besede, ki se izgovarjajo skupaj in tvorijo ritmično enoto (denimo un petit enfant 'majhen otrok') samo en naglas. Soglasniki, ki običajno niso naglašeni, se včasih naglašajo, če jim sledi samoglasnik (recimo zadnji t v petit se v zgornjem primeru naglašajo). Ta fenomen je znan kot liaison.

Slovnica

Francoščina je izgubila zapletene sklanjatve in spregatve, ki jih pozna latinščina. Obstaja znak za množinske samostalnike in pridevnike, vendar je pogosto neslišen. Za izražanje skladenjskih odnosov se uporabljajo predlogi in besedni red. Pomožni glagoli se uporabljajo za izražanje časov in glagolskega naklona.

Francoščina pozna dva spola (moški določni čen: le in ženski določni člen la). Pridevnik, ki večinoma sledi samostalniku (razen nekaj kratkih in običajnih), se z njim ujema v spolu in številu.

Ednina

  • le livre vert
    zelena knjiga
  • la fleur verte
    zelena roža

Množina

  • les livres verts
    zelene knjige
  • les fleurs vertes
    zelene rože

Pri teh oblikah se v ednini in množini drugače izgovarja le določni člen.

Nekateri pridevniki lahko imajo drugačen pomen, če stojijo pred ali po samostalniku:

  • ta chambre propre
    tvoja čista soba
  • ta propre chambre
    tvoja soba

Glagoli poznajo tri skupine spregatev glede na končnico nedoločnika (-er, -ir, -re).

parler
govoriti
finir
končati
mettre
postaviti
Povedni naklon sedanjika
Ednina
1. oseba je parle je finis je mets
2. oseba tu parles tu finis tu mets
3. oseba il parle elle finit il met
Množina
1. oseba nous parlons nous finissons nous mettons
2. oseba vous parlez vous finissez vous mettez
3. oseba ils parlent elles finissent ils mettent
Imperfekt
Ednina
1. oseba je parlais je finissais je mettais
2. oseba tu parlais tu finissais tu mettais
3. oseba il parlait elle finissait il mettait
Množina
1. oseba nous parlions nous finissions nous mettions
2. oseba vous parliez vous finissiez vous mettiez
3. oseba ils parlaient elles finissaient ils mettaient
Sedanjik dovršnika
Ednina
1. oseba j’ai parlé j’ai fini j’ai mis
2. oseba tu as parlé tu as fini tu as mis
3. oseba il a parlé elle a fini il a mis
Množina
1. oseba nous avons parlé nous avons fini nous avons mis
2. oseba vous avez parlé vous avez fini vous avez mis
3. oseba ils ont parlé elles ont fini ils ont mis
Prihodnjik
Ednina
1. oseba je parlerai je finirai je mettrai
2. oseba tu parleras tu finiras tu mettras
3. oseba il parlera elle finira il mettra
Množina
1. oseba nous parlerons nous finirons nous mettrons
2. oseba vous parlerez vous finirez vous mettrez
3. oseba ils parleront elles finiront ils mettront
Sedanjik pogojnika
Ednina
1. oseba je parlerais je finirais je mettrais
2. oseba tu parlerais tu finirais tu mettrais
3. oseba il parlerait elle finirait il mettrait
Množina
1. oseba nous parlerions nous finirions nous mettrions
2. oseba vous parleriez vous finiriez vous mettriez
3. oseba ils parleraient elles finiraient ils mettraient
Velelnik
Ednina
1. oseba
2. oseba parle finis mets
3. oseba
Množina
1. oseba parlons finissons mettons
2. oseba parlez finissez mettez
3. oseba

Besedotvorje in besedišče

Francoščina ne uporablja sestavljank, temveč sestavljene izraze kot:

  • machine à laver
    pralni stroj
  • prise de sang
    krvni test

Števila izhajajo iz starega keltskega sistema, ki za osnovo uporablja število 20. Zato je 80 quatre-vingts ('štiri dvajsetice') in 95 quatre-vingt-quinze ('štiri dvajsetice petnajst'). Belgijska in švicarska francoščina (ter tudi nekatere druge variante) sedaj uporabljajo za osnovo število deset, tako da je 95 nonante-cinq (petindevetdeset).

Tematske besede

Zabavni in nenavadni pregovori

Nazaj na vrh