Preskoči do vsebine

Finščina

Suomen kieli

Število naravnih govorcev

4,994,490 vključno s 4,700,000 na Finskem

Uradni jezik

Finska, EU

Manjšinski jezik

Švedska, Karelija (Rusija)

Jezik diaspore

Švedska, Estonija, Norveška, ZDA, Rusija, Kanada

Abeceda
latinica, 29 črk (26 osnovnih latinskih + ä, ö, å)
Slovnični skloni
15
Jezikovna koda
fi, fin
Lingvistična tipologija
aglutinativna , nagnjenost k zlaganju besed , samoglasniška harmonija , pro-drop , OGP
Jezikovna družina
Uralska / ugrofinska, finska
Število dialektov
3 glavne narečne skupine: severna narečja (Keski- ja pohjoispohjalaiset murteet, peräpohjalaiset murteet), vzhodna narečja (savolais- ja kaakkoismurteet) in zahodna narečja (lounaismurteet, lounaiset välimurteet, hämäläismurteet, Etelä-Pohjanmaan murre).

Najdaljša beseda

niti ne zaradi pomanjkanja njene organizacije, predvidevaš

Nenavadna beseda ali stavek

Kopalna metlica je odgovorna samo za dotično osebo, ki je odgovorna za kopalno metlico.

Zgodovina

Finščina je ugrofinski jezik. Ugrofinski jeziki tvorijo skupaj s samojedskimi jeziki uralsko jezikovno družino. Spodnja slika je grafični prikaz zgodovinskega razvoja uralske jezikovne družine.

Zgodovinski razvoj uralske jezikovne družine (vir: http://www.regulytarsasag.hu/madartavlatbol citiranje: Finnougor Kalauz. uredila Martha Csepregi. Medicina Publishing Co, 2001.)

Mnogi menijo, da so finščina in njej sorodni jeziki 'skandinavski'. Vendar finščina ni genetsko povezana s švedščino ali norveščino. Edini velik evropski jezik, s katerim ima finščina skupne prednike, je madžarščina. Da bi si lažje predstavljali, kako tesno je to sorodstvo, naj povemo, da je finščina z madžarščino v sorodu približno toliko, kot je angleščina z albanščino ali ruščino. S finščino so najbolj sorodni drugi baltsko-finski jeziki: estonski, karelijski, vepsijski, livvi, ingrijski itd. Finski govorci lahko običajno razumejo karelijsko in v določenem obsegu tudi estonsko. Finščina je tudi eden od najbolj vplivnih ugrofinskih jezikov, saj ima status uradnega jezika EU in skoraj pet milijonov govorcev. Večina njenih sestrskih jezikov se govori v Rusiji. Številnim od teh jezikov grozi izumrtje. Spodnja tabela prikazuje 15 sorodnih besed v finščini in drugih ugrofinskih jezikih.

Sorodne besede ugrofinske jezikovne družine.

fi ee ve sa ma er ud ko kp ha ma hu
oko silmä silm sil’m čalbmi шинча сельме син син син сэм сам szem
jezik kieli keel kel' giella йылме кель кыл кыв кыв ньалəм нēлым nyelv
srce sydän süda südäin válbmu шӱм cедей сюлэм сьöлöм сьöлöм сăм сым szív
kri veri veri veri varra вӱр вeрь вир вир вир ўр кēлп vér
žolč sappi sapp sap sáhppi шекш сэпе сэп сöп сöп сып восьрам epe
led jää jää jiekŋa ий эй йö йы йи йэк яӈк jég
oblak pilvi pilv pil’v balva пыл пeль пилем кымöp пив пăлəӈ тул felhő
reka joki jõgi jogi johka эҥep ёв шур ю ю йŏхан я folyó
gnezdo pesä pesa peza beassi пыжаш пизэ kap пoз пoз тыхəл пити fészek
ena yksi üks üks’ okta ик вейке одиг öтік öти ит акв egy
dva kaksi kaks kaks’ guokte кoк кaвтo кык кык кык кăтəн кит kettő
tri kolme kolm koume golbma кум колмо куинь куим куим хулəм хȳpӯм három
štiri neljä neli nel’ njeallje ныл нилe ньыль нёль нёль ньăл нилa négy
pet viisi viis viž vihtta вич вете вить вит вит вeт ат öt

Dialekti

Obstajajo tri glavne narečne skupine: severna, vzhodna in zahodna.

Finska narečja

  1. Lounaismurteet
  2. Hämäläismurteet
  3. Etelä-Pohjanmaan murre
  4. Keski- ja pohjoispohjalaiset murteet
  5. Peräpohjalaiset murteet
  6. Savolaismurteet
  7. Kaakkoismurtee

Vir: Wikimedia Commons

V primerjavi z drugimi evropskimi jeziki so narečne razlike v finskem jeziku kar precejšnje. Glavna ločitev poteka med vzhodnimi in zahodnimi narečji. V glavnem se razlike med narečji nanašajo na fonetiko in fonologijo, vendar obstajajo tudi zanimive razlike v besedišču. Brezove veje, ki se uporabljajo med savnanjem, se denimo v zahodnih delih države imenuejo vihta, v vzhodnih ter severnih pa vasta.

Porazdelitev med vasta in vihta.

Pisava in izgovorjava

  • a
  • å
  • ä
  • b
  • c
  • d
  • e
  • f
  • g
  • h
  • i
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • o
  • ö
  • p
  • q
  • r
  • s
  • t
  • u
  • w
  • v
  • x
  • y
  • z

Finščina uporablja osnovno latinsko abecedo s tremi diakritičnimi znamenji: ä, ö in å. Ä in ö sta precej pogosta, medtem ko se å uporablja le v švedskih sposojenkah, kot je na primer skål ('na zdravje' - zdravljica). Finščina razlikuje med dolgimi in kratkimi zvoki. To si je dobro zapomniti, saj napaka v dolžini samoglasnika ali soglasnika lahko spremeni pomen besede. Potrebno je denimo jasno povedati, če želimo reči recesija (lama) ali lama (laama). Med naslednjimi vizualno in fonetično zelo podobnimi finskimi besedami obstajajo bistvene razlike v pomenu:

  • tili
    račun
  • tiili
    opeka
  • tilli
    koper

Pri finskih besedah je naglas na prvem zlogu. Pri tem jeziku se osnovno pravilo glasi: 'govori kakor pišeš'. Če vidiš neko finsko besedo zapisano, jo boš najbrž pravilno izgovorila. Na tej povezavi lako najdeš najlepše finske besede.

Slovnica

Finščina je aglutinacijski jezik, pri katerem en morfem (najmanjša lingvistična enota, ki nosi pomen) izraža en slovnični pomen. Sestavljanje besed v aglutinacijskem jeziku je kot dodajanje posameznih kamenčkov na verižico. Finski vaimollenikin lahko v slovenski jezik prevedemo s pomočjo več besed in pomeni 'tudi moji ženi'.

vaimo-lle-ni-kin

žena-njej-moja-tudi

Najdaljša finska beseda, ki smo jo že omenili zgoraj, ni sestavljenka - epäjärjestel­mällistyttämättö­myydelläänsäkäänköhän. Gre za besedo, ki je zgrajena iz morfemov, ki so razvrščeni po pravilih aglutinacije. Vendar pa ima ta beseda bolj malo smisla, saj pomeni 'niti ne zaradi pomanjkanja njene organizacije, predvidevaš'.

Še ena zanimiva značilnost finskega jezika je število sklonov. Ocene se razlikujejo glede na različne pristope k štetju, številke pa se gibljejo med 14 in 17 sklonov. Šest od teh je lokativnih sklonov, kar pomeni, da podajajo informacijo o gibanju k nekemu prostoru, nahajanje v prostoru ali odmikanje od prostora. Če želi nekdo povedati, da je v hiši (talo) reče talossa, pri čemer komponenta -ssa- pomeni 'v'. -sta se dodaja h korenu, če želimo izraziti 'iz', medtem ko -on v besedi taloon pomeni 'v'. V finščini je pomembno razlikovati med notranjimi in zunanjimi lokativnimi skloni. Če je nekaj v odprtem prostoru (denimo miza ali streha), uporabljamo druge končnice kot zgoraj omenjene, saj finščina slovnično razlikuje med denimo 'v' in 'na'. Katto pomeni v finskem jeziku 'streha'. Katolle se uporablja, da se opiše dejavnost prihoda na streho in katolta pomeni spustiti se s strehe.

Finski lokativni skloni

Besedotvorje in besedišče

Finščina je znana po veliki količini onomatopoetskih besed. Besede, ki predstavljajo zvoke, se v finščini razlikujejo glede na to, kdo ali kaj jih ustvarja.

Finske onomatopoetske besede.

brenčanje

  • hurista
    stroja
  • suhista
    zvok piskanja v ušesih

sikanje

  • sihistä
    kače
  • suhista
    vetra
  • sähistä
    mačke

brundanje

  • surista
    muhe
  • pöristä
    hrošča
  • inistä
    komarja
  • kahista
    listja

stokanje

  • murista
    psa
  • kurista
    želodca
  • vikistä
    miši

Tematske besede

Zabavni in nenavadni pregovori

Nazaj na vrh