Preskoči do vsebine

Nizozemščina

Nederlands, Vlaams

Število naravnih govorcev

21 milijonov (plus 5-6 milijonov ljudi, ki govorijo afrikans)

Uradni jezik

Nizozemska, Belgija, Surinam, Aruba, Curaçao, Sint Maarten, EU, Južnoafriška republika, neuradno v uporabi v karibskih skupnostih.

Manjšinski jezik

Francija (20-40.000), Nemčija (Kleve, Ostbergish)

Jezik diaspore

ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija

Abeceda
26 + IJ
Slovnični skloni
0
Jezikovna koda
nl, nld, dut
Lingvistična tipologija
zmerno fleksijska , nagnjenost k zlaganju besed , OPG /G2 (V2)
Jezikovna družina
Indoevropski, zahodno germanski, nizko frankovski - srednja pozicija med angleščino in nemščino.
Število dialektov
Tri glavne skupine: 1. (nizka) frankovščina 2. limburščina 3. (nizka) saščina ali Nedersaksisch [zahodna nizka nemščina].

Najdaljša beseda

sodelujoče razvojne organizacije
disociativne motnje identitete
fobija pred dolgimi besedami

Nenavadna beseda ali stavek

samo samoglasniki [-n se ne izgovarja]
besede s tremi e-ji
najkrajše ime kraja

Uvod

Nizozemščina je pluricentričen jezik s posebnim razvojem na različnih področjih. Severna varianta (nizozemščina) je dominantna in v večini primerov se ostale variante bolj ali manj zgledujejo po njej.

Afrikans - sesterski jezik

Edini še danes razširjeni kreolski jezik, ki temelji na nizozemščini je afrikans, eden izmed enajstih uradnih jezikov Južnoafriške republike. Je tudi eden od redkih kreolskih jezikov, ki so postali knjižni jezik. Afrikans in nizozemščina sta v glavnem medsebojno razumljiva, čeprav se očitno razlikujeta.

Zgodovina

  • < 1150

    Stara nizozemščina

    slabo dokumentirana

  • 1150 – 1550

    Srednja nizozemščina

    uporabljala se je samo v dokumentih in delu književnosti

  • 12. stoletje

    H. Van Veldeke, srednjeveški pesnik

  • 1550 - 1849

    Zgodnja sodobna nizozemščina

    Književnost in znanost

  • 1637

    Prevod biblije, Statenbijbel, S. Stevin razvije znanstveno terminologijo, Zlata doba nizozemske kulture

  • > 1849

    Sodobna nizozemščina

  • 1849

    Kongres v Gentu

  • 1863

    Prvi skupni pravopis

  • 1882

    Van Dale slovar - največji slovar na svetu

  • 1934

    Marchantova pravopisna reforma: ukinitev sklonskih obrazil

  • 2006

    Popravek pravopisa in alternativni ("beli") pravopis

Pisava in izgovorjava

Težko je določiti, koliko črk ima nizozemska abeceda. Najpomembnejši pravopisni priročniki seznama črk sploh ne vsebujejo! Najbolj razširjen prikaz abecede obsega 26 črk, vendar se q, x in y pojavljajo samo v sposojenkah. Kontroverzen je tudi digraf "IJ, ij" (kot v IJsland - Islandija), saj so mnenja glede tega, ali gre za ločeno črko ali ne deljena. Nizozemščina uporablja tudi veliko število diakritičnih znamenj (znamenje zapisano nad, pod ali preko črke), in sicer okrog 15 znamenj (glej spodnji prikaz), ki tudi ne predstavljajo ločenih črk. Kdor želi obvladati nizozemski pravopis, mora dobro poznati tudi angleškega, saj za mnoge besede sploh ne obstajajo alternative angleškim sposojenkam (baby, privacy itd). Ena izmed posebnosti nizozemskega jezika je kombinacija črk “‘s- “ (‘s-Gravenhage, ‘s-Hertogenbosch), ki obstaja samo v nizozemščini.

  • â
  • a
  • à
  • á
  • b
  • c
  • d
  • è
  • ë
  • é
  • ê
  • e
  • f
  • g
  • h
  • í
  • i
  • ï
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • ö
  • ó
  • o
  • p
  • q
  • r
  • s
  • t
  • ü
  • u
  • v
  • w
  • x
  • y
  • z

Nizozemščina ima okrog 40 zvokov (fonemov): 24 soglasnikov in 16 samoglasnikov, ki vključujejo tudi štiri dvoglasnike. Razlikovanje med dolgimi in kratkimi samoglasniki je zelo pomembno. Guinnessova knjiga rekordov celo navaja nizozemsko narečje weert kot jezikovni sistem, ki vsebuje največ samoglasnikov na svetu.

Tujci se najtežje naučijo izgovarjave dvoglasnika ui ([œy], 'čebula') in razlikovanja med zvokoma "f" in "v" (Zadnji je značilen za nizozemščino. Problem je v tem, da ne gre za razliko v vibraciji glasilk temveč za relativno dolžino glasu). Obstajajo tudi različni glasovi "h" (g, ch, [ɣ], [x] in h – chaos, lach, hoog).

Besedotvorje in besedišče

Nizozemsko besedišče je v glavnem germanskega izvora, vsebuje pa tudi veliko število sposojenk iz latinščine, nemščine, francoščine in angleščine - bolj ali manj tudi v tem vrstnem redu, kar se tiče časa in količine sposojanja. Vendar pa največjega bogastva izražanja v nizozemskem jeziku ne predstavljajo besede, temveč slikoviti in osupljivi pregovori, matafore in idiomi, ki temu jeziku dajejo neke vrste vizualno dimenzijo. To se imenuje beeldspraak (slikovno govorjenje) in je zelo cenjeno v vsaki vrsti pripovedovanja. Takšni izrazi so večinoma neprevedljivi v druge jezike.

Nizozemci so med drugim znani po tem, da so nori na drsanje. Obstaja veliko besed s tega področja, ki niso prevedljive v druge jezike in mnogo jih prihaja iz frizijščine. En primer je: klunen, ki pomeni "hoditi na drsalkah po kosu zemlje med dvema ledenima področjema". Koek-en-zopie pomeni "kos torte in vroč napitek, ki ju konzumiramo med drsanjem ali pa kiosk, ki to prodaja". Drugi neprevedljivi izrazi so povezani z vodnimi telesi, kanali, nasipi, jezeri, ribniki itd., saj je voda najbolj vpliven faktor tega naroda, ki živi na zemlji pod morsko gladino. Nekatere od teh besed so prevzeli tudi drugi jeziki, denimo bulvar (originalno: bolwerk - "okop", "branik", "barikada", "obrambna konstrukcija pred trdnjavo"), maneken (originalno iz flamščine: mannekke - "fant, mladenič). Mnogi pomorski in navtični izrazi v angleškem in ruskem jeziku prihajajo iz nizozemščine, na primer bolezen "skorbut" (originalno: scheerbuik "ranjen trebuh"). Seveda pa vsak pozna tulipane, ki so prav tako nizozemska beseda.

  • ja
    ja
  • nee
    ne
  • man
    moški
  • dank (u)
    hvala
  • taal
    jezik

Tematske besede

Zabavni in nenavadni pregovori

Nazaj na vrh