Tako kot živi organizmi se tudi jeziki stalno razvijajo in jeziki, ki so nastali iz istega prednika (imenovanega "protojezik") so del iste jezikovne družine. Jezikovno družino lahko razdelimo na več podskupin: na primer poljski in slovaški jezik sta oba zahodnoslovanska jezika, podskupina slovanskih jezikov, ki so veja večje indoevropske jezikovne družine.

Primerjalna lingvistika, kot pove že ime, primerja jezike z namenom, da bi odkrila njihovo zgodovinsko povezanost. To je možno s pomočjo primerjave njihove fonologije, slovnice in besedišča in to celo v primerih, ko ne obstajajo nobeni pisni dokazi o njihovih prednikih.

Bolj ko so jeziki oddaljeni drug od drugega, težje je določiti, ali med njimi obstaja genetska povezava. Noben lingvist na primer ne dvomi v to, da sta španski in italijanski jezik sorodstveno povezana, po drugi strani pa je obstoj altajske jezikovne družine (ki bi vključevala turški in mongolski jezik) kontroverzen in ga ne priznavajo vsi lingvisti. Trenutno je preprosto nemogoče vedeti, ali vsi jeziki prihajajo iz istega skupnega prednika. Če je obstajal izvorni človeški jezik, so ga govorili pred več desettisoč leti (če ne še prej). Zaradi tega so takšne primerjave zelo težke, če ne celo nemogoče.

Zemljevid glavnih svetovnih jezikovnih družin

Source: Wikimedia Commons

Seznam jezikovnih družin

Lingvisti so odkrili več kot sto osnovnih jezikovnih družin (to so jezikovne družine, med katerimi ni odkritih družinskih sorodstev). Nekatere med njimi obsegajo le majhno število jezikov, medtem ko druge vključujejo več tisoč jezikov. Sledi nekaj glavnih svetovnih jezikovnih družin.

Jezikovna družina Področje Jeziki
Indoevropska Evropa in Azija, danes vsi kontinenti Več kot 400 jezikov, ki jih govori 3 milijarde ljudi. Obsegajo romanske jezike (španski, italijanski, francoski...), germaske jezike (angleški, nemški, švedski...), baltske in slovanske jezike (ruski, poljski...), indoarijske jezike (perzijski, hindijski, kurdski, bengalski in mnogi drugi jeziki, ki se govorijo od Turčije do Severne Indije), kakor tudi nekatere druge jezike, kot so grški in armenski.
Sino-tibetanska Azija Kitajski, tibetanski in burmanski jeziki
Niger-kongo Subsaharska Afrika Svahili, joruba, shona, zulu
Afroazijska Srednji vzhod, Severna Afrika Semitski jeziki (arabski, hebrejski), somalijski jezik
Austronezijska Jugovzhodna Azija, Tajvan, Tihi ocean, Madagaskar Več kot 1000 jezikov, med njimi indonezijski, filipinski, malgaški, havajski, fidžijski...
Uralska Srednja, Vzhodna in Severna Evropa, Severna Azija Madžarščina, finščina, estonščina, samijščina, nekateri jeziki v Rusiji (udmurt, mari, komi...)
Altajska (kontroverzna) Od Turčije do Sibirije Turški jeziki (turščina, kazahščina...), mongolski jeziki (mongolščina...), tunguški jeziki (machu...), nekateri predlogi vsebujejo celo japonski in korejski jezik
Dravidianska Južna Indija Tamil, malayalam, kannada, telugu
Tai-kadai Jugovzhodna Azija Tajski in laoški jezik
Austroazijska Jugovzhodna Azija Vietnamski in kmerski jezik
Na-dene Severna Amerika Tlingit, navajo
Tupianska Južna Amerika Guarani
Kaukaška (sporna) Kaukaz Tri družine. Najbolj razširjen kavkaški jezik je gruzijski

Posebni primeri

Izolirani jeziki

Izolirani jeziki so "sirote" - jeziki, za katere ni dokazana pripadnost k nobeni jezikovni družini. Najboljši primer je baskovski jezik, ki ga govorijo v Španiji in Franciji. Čeprav je obdan z indoevropskimi jeziki, se od njih močno razlikuje. Lingvisti so primerjali baskovščino z drugimi jeziki, ki jih govorimo v Evropi, Kavkazu in celo v Ameriki, vendar niso nikdar našli nobene povezave.

Korejščina je še en dobro znan izoliran jezik, čeprav so nekateri lingvisti predlagali sorodnost z altaiskimi jezki ali japonščino. Tudi japonščina je večkrat omenjana kot izoliran jezik, vendar jo je bolje opisati kot del japonske jezikovne družine, ki obsega manjše število sorodnih jezikov, kot denimo okinavski jezik.

Pidžini in kreolski jeziki

Pidžin je poenostavljen komunikacijski sistem, ki se razvije med dvema ali več skupinami brez skupnega jezika. Ne prihaja direktno iz enega samega jezika, temveč je lahko sestavljen iz lastnosti več jezikov. Ko se začnejo otroci učiti nek pidžin kot materni jezik, postane ta popolnoma razvit, stabilen jezik imenovan kreolščina.

Večina pidžinov, ki se po svetu govorijo danes, je posledica kolonizacije in temlejijo na angleščini, francoščini ali portugalščini. Eden najbolj razširjenih kreolskih jezikov je tok pisin, uradni jezik Papue Nove Gvineje. Temelji na angleščini, vendar je slovnica bistveno drugačna, besedišče pa vsebuje besede sposojene iz nemščine, malezijščine, portugalščine in različnih lokalnih jezikov.